Slovenci dobro delamo, Balkanci pa prodajajo

Kdo je bolj uspešen vlagatelj, Slovenci na Balkanu ali Balkanci v Sloveniji?

Objavljeno
16. februar 2017 15.49
iza/Beograd
Novica Mihajlović
Novica Mihajlović
Ljubljana - Slovenske družbe v lasti kapitala z območja nekdanje Jugoslavije so bolj dobičkonosne in imajo stabilnejše vire financiranja. Družbe v lasti slovenskega kapitala na območju nekdanje Jugoslavije pa so bolj učinkovite in hitreje povečujejo prihodke.

V analizi navzkrižnega lastništva podjetij na območju jugovzhodne Evrope je bonitetna družba Bisnode ugotavljala, kako dobro je naložen slovenski kapital v podjetjih s sedežem v treh državah nekdanje Jugoslavije (Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Srbija) in obratno, kako dobro je naložen kapital iz teh držav v slovenskih podjetjih. »Slovenci smo delovni, veliko delamo, trudimo se povečati prodajo, a zdi se, da ne znamo delati pravih stvari in nam ne uspe ustvariti dovolj visoke profitne marže. Lastniki slovenskih podjetij iz teh treh držav pa delajo manj, a kar prodajo, prodajo z večjim dobičkom,« pravi avtor analize Goran Dolenc.

Dolenc je še pojasnil, da so v analizo vključili le živa podjetja, praga navzkrižnih lastniških deležev pa niso postavili na 51 odstotkov zato, ker je iz omenjenih treh držav težko dobiti relevantne podatke. Absolutne številke za analizo nimajo nobenega pomena, bistveni so relativni kazalniki in trendi.

Slovenski kapital na območju nekdanje države

Slovenski kapital je navzoč v več kot 1600 družbah s sedežem na Hrvaškem, v BiH in v Srbiji. Skupaj s slovenskim kapitalom so te družbe v letu 2015 imele skoraj 1,4 milijarde evrov kapitala, upravljale so 4,5 milijarde evrov sredstev in pri tem ustvarile več kot 5,2 milijarde evrov celotnih prihodkov in slabih 19 milijonov evrov izgube. Podjetja s slovenskim kapitalom dajejo delo več kot 37 tisoč ljudem v analiziranih družbah. Med letoma 2013 in 2015 je krivulja višine sredstev, kapitala, število zaposlenih in izgube upadala, prihodki pa so se povečevali.

Kapital iz nekdanje države v slovenskih podjetjih

Družbe in posamezniki iz treh držav nekdanje Jugoslavije imajo svoj kapital v več kot 500 slovenskih družbah. Te družbe so skupaj s tujim kapitalom v letu 2015 razpolagale s skoraj devetimi milijardami evrov kapitala in 22 milijardami sredstev. Ob več kot 13 milijard evrov skupnih prihodkov so te družbe ustvarile več kot pol milijarde evrov dobička, delo pa so dajale skoraj 47 tisoč ljudem.

Podobno kot slovenskim družbam na Balkanu se tujim družbam pri nas višina sredstev v upravljanju v zadnjih letih znižuje, kapital pa narašča v povprečju za 2,2 odstotka letno. Ob stabilnih prihodkih in številu zaposlenih se je čisti poslovni izid teh družb med leti 2013 in 2015 kar potrojil.


Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo

Slovenski kapital z visokim finančnim vzvodom

Slovenski kapital je v državah nekdanje Jugoslavije usmerjen v različne dejavnosti, izstopa pa trgovina. V obratni smeri pa kapital išče priložnosti zlasti v gradbeništvu in transportni dejavnosti.

Glede financiranja analitik ugotavlja, da se podjetja na Balkanu s slovenskim kapitalom financirajo z razmeroma visokim finančnim vzvodom. Za stabilnost poslovanja so pomembni stabilni, torej trajni in dolgoročni viri financiranja. Slovenske družbe s kapitalom z območja nekdanje Jugoslavije imajo sicer stabilnejše finančne vire in prihodke, imajo pa še veliko prostora za učinkovitejšo izrabo sredstev, bodisi skozi povečanje prihodkov bodisi odprodajo sredstev.

Balkanci raje tvegajo - primer družine Đoković

Slovenski poslovnež Igor Lavš, ki že leta živi in dela v Beogradu kot svetovalec tujim investitorjem, opaža, da so poslovna okolja v državah nekdanje Jugoslavije za vlagatelje privlačna zlasti zaradi nizke cene dela in prožne delovne zakonodaje. »Kar si delodajalec lahko privošči v Srbiji, je z vidika delavcev v Sloveniji absolutno nesprejemljivo. Tu ostaneš brez službe, če si dva dni bolan,« razmere, v kakršne prihajajo slovenski investitorji, opisuje Lavš.

Razlog, da so balkanski vlagatelji v Sloveniji tako uspešni, pa Lavš vidi v kombinaciji znanja, ki ga imajo srbski in hrvaški vodilni kadri, in naklonjenosti tveganju.

»V Beogradu in Zagrebu se ljudem nikoli ni žal zadolžiti, da otrokom plačajo šolanje v tujini. Veliko multinacionalk v vseh panogah zaposluje mlade strokovnjake in ti s svojim znanjem krožijo med podjetji. Poleg tega pa so bolj naklonjeni tveganju kot mi. Poglejte družino Đoković, ki je vse svoje premoženje dala na kocko, da bi iz sina naredili teniškega šampiona, koliko Slovencev bi se upalo spustiti v tako tveganje? Bolj malo, če mene vprašate,« dodaja sogovornik.