Tiskane izdaje
Ljubljana − Gospodarska rast v državah, kjer deluje EBRD − med njimi je tudi Slovenija −, se je v prvi polovici leta povzpela na povprečno 3,3 odstotka, kar je občutno več kot lani, ko je bila »le« 1,9-odstotna, izhaja iz najnovejšega poročila EBRD.
Slovenska gospodarska rast v 2017 je presenetljivo visoka, ugotavljajo v EBRD, ki nam zdaj za letos napovedujejo štiriodstotno zvišanje BDP, kar je bistveno več od 2,5 odstotka, kot so nam napovedali še pred pol leta. Prav letošnje gospodarsko okrevanje pri nas so analitiki pri prejšnjih napovedih najbolj spregledali in podcenili, zato je popravek navzgor pri naši državi tokrat največji.
»Rast poganja domače povpraševanje, ki izkorišča močno povečanje porabe in izrazito povečanje naložb, v povezavi z novim krogom koriščenja evropskih sredstev,« izpostavljajo v EBRD pri oceni naših gospodarskih gibanj.
Ob še vedno močnem domačem povpraševanju nam za 2018 napovedujejo zmanjšanje stopnje rasti na 2,9 odstotka, kot glavna tveganja za Slovenijo pa navajajo visoko zadolženost podjetij in našo počasnost pri reformah za izboljšanje poslovnega okolja in privatizaciji. Kar zadeva zadnjo, se sicer EBRD že nekaj časa precej zanima za (ponovni) lastniški vstop v NLB.
Gospodarski razcvet v regiji
Zdajšnje gospodarsko okrevanje v regiji je po mnenju EBRD impresivno tudi zaradi svoje širine, gospodarska rast se je letos zvišala v kar 27 od 36 državah, kjer banka deluje, padec BDP so v letošnjem prvem polletju imeli le v Makedoniji in Azerbejdžanu.
Za povečavo kliknite na grafiko.
Glede drugih držav iz regije je zanimiv pogled EBRD na sosednjo Hrvaško: za letos ji predvidevajo povečanje BDP za 2,9 odstotka, za prihodnje leto pa ji napovedujejo nižjo rast tudi zaradi možnega širjenja negativnih posledic Agrokorjevih finančnih težav na njegove podrejene družbe in dobavitelje.
Analitiki tudi dvomijo, da v južni sosedi lahko ponovijo še eno rekordno turistično sezono, pri tveganjih pa izpostavljajo pomanjkanje reform.
Evropska banka za obnovo in razvoj s sedežem v Londonu, ki je bila ob ustanovitvi v začetku 90. let prejšnjega stoletja namenjena podpori tranziciji v nekdanjih socialističnih državah, je kasneje razširila svoje operacije v Turčijo in Srednjo Azijo vse do Mongolije, zadnja leta, še posebej po arabski pomladi, pa krepi svojo prisotnost tudi na južni in vzhodni obali Sredozemlja, od Maroka do Egipta.
