Tiskane izdaje
Dobrih devetdeset let mineva od prvega mednarodnega kongresa bank hranilnic (angl. »savings bank«), ki se je odvijal konec oktobra 1924 v Milanu. Zadnji dan kongresa (31. oktobra) je bil razglašen za mednarodni dan varčevanja, katerega namen je promocija varčevanja, še posebno pa izobraževanje o širšem pomenu varčevanja, to je ne samo o pomembnosti in nujnosti pametnega ravnanja s prihranki in skrbi za varnejšo prihodnost, temveč tudi o nasprotovanju vsemu, kar bi varčevanje lahko onemogočalo (kot so, na primer, igre na srečo).
Slovenci z varčevanjem načelno nimamo težav. Državni statistični urad je konec lanskega leta objavil podatke o bruto stopnji varčevanja gospodinjstev v evropskih državah za leto 2014. Delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku je znašal 14,1 odstotka, s čimer smo se v EU uvrstili na peto mesto, za Švedsko, Nemčijo, Nizozemsko in Francijo.
Še večjo nagnjenost k varčevanju kaže delež posojanja (financiranja drugih sektorjev) v bruto razpoložljivem dohodku, saj smo se tam z 8,7 odstotka uvrstili na drugo mesto, za Švedsko. Pri odrekanju tekoči porabi na račun prihodnje sodimo očitno v evropski vrh.
Večina prihrankov v bankah
Podatek, vreden analize, je struktura naših prihrankov. Pri tem se v primerjavi z Evropo izkažemo za bolj konservativne varčevalce. Povprečno gospodinjstvo v evrskem območju ima v bančnih vlogah 30 odstotkov finančnega premoženja, medtem ko ga imajo slovenska 40 odstotkov.
Od dobrih 16 milijard evrov vlog, ki jih imajo slovenska gospodinjstva pri bankah, jih je kar 60 odstotkov na vpogled. Poleg vlog na našo izdatno »previdnost« kaže tudi dobrih deset odstotkov gotovine v primerjavi z le tremi v evrskem območju.
Če se po eni strani zavedamo pomembnosti varčevanja, pa kažemo po drugi manj razumevanja za pomembnost strukture finančnega premoženja. Tolikšen obseg vlog in še posebno vlog na vpogled, ki ponujajo nični nominalni donos, je posledica nižjega zaupanja Slovencev v alternativno varčevanje in nizkih obrestnih mer na depozite. Te so v Sloveniji povprečno celo nekoliko nižje kot v evro območju, predvsem na vloge do enega leta.
O čem bi se torej lahko pogovarjali na hipotetičnem varčevalnem kongresu v Sloveniji? Na zvišanje obrestnih mer prav veliko ne moremo vplivati. Morda je pametno razumeti, od kod sploh izhajajo. So posledica ravnanj centralnih bank, ki zdaj »zavirajo« varčevanje ter si želijo predvsem več investicij in potrošnje, ki bi pognale gospodarsko aktivnost z njo pa tudi stopnjo rasti cen. Dvig obrestnih mer bi tako sledil višji ravni cen v gospodarstvu in šele takrat bi imeli varčevalci spet več od svojih depozitov (vsaj nominalno).
Alternativni načini dolgoročno zelo pomembne naložbe
Vplivamo pa lahko na izobraževanje o alternativnih načinih varčevanja – predvsem bolj tveganih. Te sicer ne zagotavljajo konstantne pozitivne donosnosti, a se dolgoročno izkažejo za zelo pomembne naložbe. »Ustrezna alokacija prihrankov je pomemben korak k zmanjšanju negotovosti prihodnjega življenjskega standarda,« bi se verjetno lahko začel uvodnik varčevalnega kongresa.
