Solventnost 2: prve izkušnje in izzivi

Slovenske zavarovalnice po Solventnosti 2 z večjim presežkom kapitala kot prej

Objavljeno
06. september 2016 20.04
Manuela Zweimueller na konferenci Solvency v hotelu Union,Ljubljana Slovenija 06.09.2016 [Gospodarstvo,koferenca]
Silva Čeh
Silva Čeh

Ljubljana – Na ljubljanski mednarodni zavarovalniški konferenci, eni prvih po uvedbi nove zavarovalniške direktive Solventnost 2, so si delili izkušnje in opozarjali na izzive, ki jih ta prinaša. Ali kakor je dejal direktor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Sergej Simoniti, potreben je dialog med zavarovalniško industrijo in regulatorji ter drugimi deležniki na trgu.

Mednarodna konferenca v Sloveniji, letošnja devet mesecev po uvedbi Solventnosti 2, lanskoletna nekaj mesecev pred njeno končno uveljavitvijo, je po njegovem postala forum za izmenjavo stališč tako zavarovalniških nadzornikov kot industrije v Sloveniji, delu zahodnega Balkana, Turčije in seveda drugih delov Evrope, saj je letos pritegnila okrog 240 udeležencev. Glavna tema je Solventnost 2, nova ureditev, ki za zavarovalniško dejavnost velja od 1. januarja letos.

Simoniti je za Delo dejal: »Ta konferenca je pomebna tako za nadzornike, da razumemo, kaj dela industrija, po drugi strani pa industrija razume, kakšna so pričakovanja nadzornikov. Seveda pa je pomembna tudi z zornega kota varstva potrošnikov.«

Prvo poročanje po pravilih Solventnosti 2 je bilo že letos aprila in kot je dejal Simoniti, »lahko z veseljem ugotavljamo, da so slovenske zavarovalnice kapitalsko ustrezne, še več, celo izkazujejo celo večji presežek kapitala, kakor so ga po starih pravilih.«

Osrednja govorka konferenca je bila Manuela Zweimueller, vodja regulative pri evropskem zavarovalniškem regulatorju EIOPA, ki je med drugim izpostavila, kako pomemben je bil prehod na sistem ureditve Solventnosti 2 - tako iz zornega kota nadzora kakor tudi pravic potrošnikov. Za Delo je povedala, da je zelo pomembna tudi harmonizacija regulatornega sistema v vseh članicah EU, seveda pa tudi pomen upravljanja s tveganji.

Po njenem je velik izziv že to, da bodo zavarovalniška podjetja na enak način implementirala sistem Solventnosti 2, saj je znano, da je bilo v Evropi veliko različnih zavarovalniških ureditev. Seveda je Zweimuellerjeva poudarila, da je ureditev Solventnosti 2 pomembna tako za nadzor nad zavarovalniškim sektorjem kakor tudi za pravice zavarovalniških potrošnikov.

Z novim sistemom pa se krepi sodelovanje nacionalnih zavarovalniških regulatorjev po EU, celo več, EIOPA se bo zavzemala za to, da bi postala Solventnost 2 mehanizem nadzora in upravljanja zavarovalniškega sektorja na globalni ravni.

Gregor Pilgram, eden od nastopajočih udeležencev na konferenci, sicer pa finančni direktor zavarovalnice Generali CEE (za vzhodno Evropo in v zadnjem času tudi Rusijo) je dejal, da pravzaprav ne vidi velike razlike pri sami implementaciji Solventnosti 2 med zavarovalnicami v zahodni in vzhodni Evropi, gotovo pa je velika razlika med posameznimi trgi, saj da so nekateri zelo turbulentni.

Volatilnost kapitala je večja in jo je treba preko precej kompleksnih modelov upravljati, a Solventnost 2 po njegovem veliko bolje reflektira volatilnost, ki jo trenutno prinašajo zunanji trgi. Seveda bomo lahko šele leto 2017 razumeli kot prvo zares pravo leto z vsemi implementacijami Solventnosti 2, zato je pričakovati še več transparentnosti, dodatnih preračunavanj in kakor je menil Pilgram, se bodo učinki Solventnosti 2 leta 2017 odražali tudi na trgih.

Ena od ugotovitev konference, na katero je opozorila tudi Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja je, da je morda sistem Solventnosit 2 nekoliko preveč kompleksen in zahteven, zato je za zavarovalniško industrijo pomembno sporočilo, da se bo sistem v prihodnosti poenostavil.

Kot je bilo razumeti Zweimuellerjevo, bi lahko prve popravke pričakovali 2018. Matija Šenk, član uprave Zavarovalnice Adriatic Slovenica pa je med drugim za Delo dejal, da posledice Solventnosti 2 velike in male zavarovalnice različno občutijo. Zaradi tega lahko pričakujemo konsolidacijo trga, kar pa ne bi bilo dobro za stranke; namreč, če bi se na trgu na koncu obdržalo le nekaj velikih igralcev.