Tiskane izdaje
Ljubljana – Decembra leta 2013, le nekaj dni pred objavo podatkov o primanjkljaju v slovenskem bančnem sistemu, so imeli organi pregona skupno novinarsko konferenco, na kateri so prvič postregli z večstomilijonskimi zneski oškodovanj bank, do katerih so se dokopali.
Pojasnili so, da preiskujejo za 346 milijonov evrov nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu, za 70 milijonov pa da so že podali kazenskih ovadb. Hkrati so kritizirali banke, ki, kot so pojasnili, ne sodelujejo s preiskovalci. Slaba štiri leta pozneje so številke še impozantnejše.
Za pol milijarde ovadb in 82 milijonov obtožnic
Policija je od začetka leta 2013 – konec tega leta je država petim bankam (NLB, Novi KBM, Abanki, Factor banki in Probanki) namenila 3,2 milijarde evrov, od tega 2,43 milijarde v denarju – do sredine julija letos v preiskavi bančnega sistema zaznala za več kot 250 sumov kaznivih dejanj, s katerimi naj bi povzročili za več kot milijardo evrov škode.
Znesek ugotovljenega oškodovanja na podlagi vloženih kazenskih ovadb – z ovadbami so zaključili 136 sumov kaznivih dejanj – je za več kot polovico nižji in znaša 452,5 milijona evrov. A s končnim številom vloženih ovadb bi se na policiji kljub temu še lahko približali milijardi evrov. Še vedno preiskujejo 35 sumov, katerih zaznana škoda znaša več kot 383 milijonov evrov.
Obtožnice proti 23 bančnikom
Specializirano državno tožilstvo (SDT) obravnava okoli 90 zadev bančnega kriminala, v 20 zadevah, pri katerih so v fazi preiskave, je 94 obdolženih fizičnih in pravnih oseb. Takšnih, ki so bile v času storitve očitanih kaznivih dejanj zaposlene v banki, je 61, skupna škoda oziroma premoženjska korist pa glede na očitke iz zahteve za preiskavo znaša malo več kot 203 milijone evrov.
In kje je tožilstvo pri omenjenih 20 zadevah? Sklep o uvedbi preiskave je pravnomočen v enajstih zadevah, v enem primeru pa je preiskava končana. V treh zadevah je sklep o uvedbi preiskave izdan, za še šest zadev pa so zahtevo za preiskavo vložili.
Za povečavo kliknite zgoraj
Obtožnice je državno tožilstvo do zdaj vložilo v enajstih zadevah, in sicer proti skupaj 37 osebam, od tega proti 23, ki so bile v času storitve očitanih kaznivih dejanj zaposlene v bančnem sektorju. Očitajo jim povzročitev za slabih 82 milijonov evrov škode oziroma premoženjske koristi. V fazi predkazenskega postopka imajo na SDT še 52 zadev, v treh primerih so od pregona odstopili. Skupna protipravna premoženjska korist v kazenskih zadevah, v katerih je že bila izdana sodba, znaša po pojasnilih SDT 30,8 milijona evrov, pravnomočno pa ni bil na sodišču obsojen še noben bančnik.
Iz DUTB skupaj 16 naznanil, od tega sedem letos
Od odkrivanja spornih bančnih praks je politika in javnost veliko pričakovala predvsem od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), na kateri je skupaj s slabimi terjatvami podržavljenih bank končalo na tisoče kreditnih map. A v teh znakov kaznivih dejanj očitno le ne mrgoli. V DUTB, kjer sicer redno sodelujejo z organi pregona, tudi v primerih, ko se je kazenski postopek že začel, so do danes zaznali 68 nepravilnosti. Vse od ustanovitve so organom pregona posredovali 16 naznanitev sumov storitev kaznivih dejanj, res pa je, da od tega kar sedem letos.
V NLB pregled končali
Največ denarja je država vložila v NLB, ki je bila in je še vedno kot banka v večinski državni lasti ter zato tako ali drugače blizu politiki deležna tudi največ kritik in podvržena najstrožjemu nadzoru. A banka, ki je leta 2013 od države dobila 1,55 milijarde evrov, od tega 1,14 milijarde v denarju, je pred svojim pragom, kot kaže, počistila. Bankam je, spomnimo, posebno preiskavo, da bi ugotovili morebitno škodo, kazniva dejanja ter zagotovili ustrezno ukrepanje, naložila Banka Slovenije; NLB je delo očitno opravila.
»Banka Slovenije je odredbo zaprla, saj smo v celoti izvršili naloženo, pregled slabih naložb je končan,« so nam pojasnili v NLB. In rezultat? Podali so kazenske ovadbe za 56 ugotovljenih sumov kaznivih dejanj, v 17 zadevah pa sume naznanili. Banka je hkrati vložila 36 premoženjskopravnih zahtevkov za povrnitev škode v skupni vrednosti 174,3 milijona evrov.
Za povečavo kliknite zgoraj
Manj navdušenja nad sodelovanjem NLB so v preteklih mesecih izražali predstavniki različnih organov pregona, ki pa naj bi imeli velike težave tudi s sodelovanjem s centralno banko. Ta je v zadnjih letih vložila 20 ovadb in prijav, a tudi njihove ovadbe očitno ne zagotavljajo uspeha. Nazadnje je tako tožilstvo odstopilo od pregona vodstva Gorenjske banke, ki naj bi temeljil prav na ovadbi Banke Slovenije, po neuradnih informacijah pa naj bi na tožilstvu brez pomoči centralnih bankirjev ostali tudi pri podrobnejšem razjasnjevanju nepravilnosti, očitanih nekdanjemu vodstvu Probanke.
Politika v spremembe sodišč
Politika pa že dlje časa ni zadovoljna z doseženim pri pregonu bančnega kriminala na sodiščih. Minister za pravosodje Goran Klemenčič je tako že lani napovedal ustanovitev posebnega specializiranega sodišča za gospodarski in bančni kriminal. Da so prav sodišča ozko grlo pri pregonu bančnega kriminala, meni tudi parlamentarna preiskovalna komisija.
Za povečavo kliknite zgoraj
Pred kratkim je s svojim predlogom za večji pregon bančnega kriminala postregla opozicijska NSi in zanj, presenetljivo, dobila zadostno podporo. V NSi so predlagali, da bi pri okrožnih sodiščih ustanovili specializirane oddelke za bančno kriminaliteto in znotraj tožilstva poseben oddelek za pregon tega kriminala.
