Šušteršič bo vladi predlagal prodajo celotnega deleža v NLB

Nadzorniki NLB predlagajo dokapitalizacijo do 375 milijonov evrov. Banka Slovenije dobiva »krizna« pooblastila.
Objavljeno
28. november 2012 13.41
Posodobljeno
28. november 2012 13.41
uho*NLB
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Ljubljana - »Vladi bom predlagal, da se omogoči prodaja celotnega deleža države v NLB. To je najboljši način za prodajo, saj se je pogoj, da država obdrži 25 odstotkov plus eno delnico, izkazal za oviro pri pogovorih s potencialnimi investitorji,« je v zvezi z dokapitalizacijo NLB povedal minister za finance Janez Šušteršič.

Ministrova izjava odmeva, ker koalicijska pogodba in sedanja strategija upravljanja državne naložbe v NLB določata, da naj država v banki ohrani vsaj 25 odstotkov in eno delnico. Država ima sicer skupaj s Kadom in Sodom v lasti skoraj 60 odstotkov NLB.

Nadzorniki NLB so danes sklicali še drugo decembrsko skupščino, ta bo v soboto 29. decembra, s predlagano dokapitalizacijo v znesku 375 milijonov evrov. Glavni razlog, da se tako mudi s srečanjem delničarjev tik pred silvestrovim, je menda popravek letošnje poslovne bilance banke. V nasprotju s skupščino NLB 14. decembra, kjer bodo dokapitalizacijske delnice NLB na zahtevo evropske komisije ocenjene na 8,5 evra, bo na drugi skupščini predlagana cena delnic 15 evrov.

Neobvezno o 375 milijonih evrov

Od kod 375 milijonov evrov za novo kapitalsko injekcijo v NLB? Janez Šušteršič pravi, da ga v državni blagajni ni, a dodaja, da za to tudi »ni potrebe«, saj pri 375-milijonski dokapitalizaciji »ne gre za zahtevo, ki bi jo lastniki morali obvezno spoštovati, in tudi ni roka. Nobena zastavica ne pade konec leta. To ni zahteva regulatorja, ki določi rok, temveč skrbno ravnanje nadzornikov, ki so na podlagi svojih ocen in projekcij, sklenili, da bi bilo dobro, če bi banka dobila takšen dodaten kapital. S tem bi banka prišla precej nad mejo devetih odstotkov zahtevanega kapitala,« je razložil minister. Meni, da »če smo pripravljeni izvesti prodajo celotne NLB« in če ustavno sodišče ne bo dovolilo referenduma o zakonu o slabi banki, »bomo konec decembra že vedeli, da bomo lahko prenašali slabe terjatve. Takrat bo mogoče pripraviti očiščeno bilanco banke, narediti prenos terjatev, očiščeno banko bi lahko dali na trg in bi nekako povrnili ta kapital ali pa bi dobili dodaten kapital iz drugih virov. V Sloveniji je veliko ljudi, ki ves čas govorijo o dokapitalizaciji na najboljši način. Vesel bi bil, če bi zbrali 400 milijonov evrov. Morda bi to lahko naredili sindikati; namesto da zbirajo 40.000 podpisov, bi za vsak podpis lahko zbrali deset evrov,« je bil zgovoren minister.

Bolj redkobesedni so v belgijski KBC. »Raje bi se vzdržali komentarja,« je bilo vse, kar so danes odgovorili na naše poizvedovanje o morebitnem sodelovanju pri dokapitalizaciji NLB. Po naših virih se sicer KBC dokončno umika iz svoje naložbe v NLB.

Kakšen bi bil črn scenarij

Šušteršič je še pojasnil, kakšen je scenarij, če bi ustavno sodišče dovolilo referendum o slabi banki: »Referendum bomo poskušali dobiti. NLB lahko v tem času še počaka na dodaten kapital, verjetna cena pa bo zamenjava hibridnih obveznic v kapital, kar bo povečalo proračunski primanjkljaj in javni dolg za približno en odstotek BDP. Možnosti pa bodo omejene. Potem pa bomo res počasi prišli do možnosti, ki jih je predlagala Banka Slovenije v noveli zakona o bančništvu.«

Po tem črnem scenariju bi Banka Slovenije lahko ugotovila, da lastniki ne morejo zagotoviti denarja, postavila prisilno upravo in zahtevala prodajo premoženja. Na koncu bi verjetno precej skrčeno NLB prenesli na neko drugo banko.

Vlada sprejela novelo zakona o bančništvu

Pomembni premiki na bančnem področju: vlada je danes sprejela novelo zakona o bančništvu, ki daje velika »krizna« pooblastila Banki Slovenije.

Vladi se s sprejetjem novele mudi zaradi dokapitalizacije državnih Abanke in NKBM, zato jo je poslala v DZ po nujnem postopku. Novela namreč določa, da takrat, ko nekdo dokapitalizira banko na zahtevo regulatorja, ni zavezan dati prevzemne ponudbe. »Če bi nekdo pri dokapitalizaciji Abanke, NKBM in morda tudi NLB dobil več kot tretjinski delež, ali pa ga že ima in ga je pridobil skozi dokapitalizacijo, ki jo je zahtevala BS, mu ni treba dati prevzemne ponudbe, temveč ima dve leti časa, da bodisi da prevzemno ponudbo bodisi zmanjša svoj delež pod prevzemni prag. Pomembno je, da se zakon hitro sprejme, da bomo s tem rešili položaj in dokapitalizacijo v Abanki in NKBM. Predlagamo, da zakon začne veljati prvi dan po objavi, še decembra. To bi omogočilo normalno izpeljavo skupščin v Abanki in NKBM,« je po seji vlade povedal minister za finance Janez Šušteršič.

BS dobiva velika pooblastila

Predlog za spremembe bančnega zakona je dala Banka Slovenije in novela prinaša centralni banki pomembne instrumente za nadzor bank in za ukrepanje v njih. BS bo lahko ukrepala že na podlagi svoje ocene, da v banki ne obvladujejo tveganj. Lahko bo vpeljala posebne ukrepe nadzora, kot je obveznost uprave banke, da upošteva izrecna navodila BS. Banka Slovenije bo lahko banki prepovedala odsvojitve premoženja (ko bo to potrebno za zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke), lahko bo imenovala izredno upravo v bankah, lahko bo odredila reorganizacijo banke ali pa prisilno prodajo delnic v breme lastnika, BS bo imela tudi možnost, da prenese premoženje banke ne neko prevzemno družbo. Če bo neka banka ogrožena in bi ji grozil stečaj, bo BS lahko naložila prenos njenega premoženja (terjatev, vlog varčevalcev itd.) na neko banko ali na drugo družbo, ki bo prevzela zdravi del poslovanja banke. BS bo imela tudi možnost, da odpokliče nadzornike banke, če bo ugotovila, da kršijo obveznosti ali ne izpolnjujejo pogojev,« je bančne novosti razložil minister Šušteršič.