Teden zadružništva: Zadruge so bile in so – gibanje

V Sloveniji je možnosti za razvoj te oblike podjetništva veliko.
Objavljeno
01. julij 2016 17.55
Silva Čeh
Silva Čeh

Ljubljana – Teden zadružništva 2016, ki se je z različnimi dogodki in njihovim skupnim imenovalcem – kako še bolj zagnati sodobno zadružništvo na različnih področjih tudi v Sloveniji – začel včeraj, se bo nadaljeval do srede prihodnjega tedna. V Sloveniji se zanimanje za zadružništvo povečuje, saj je znano, da se uvrščamo med države z najstarejšimi zadružnimi izkušnjami na svetu.

Teden zadružništva se je začel v mariborski Tkalki in se bo nadaljeval že danes s posvetom ob mednarodnem dnevu zadružništva 2016, ki je 4. julija, ter še nekaj dni v prihodnjem tednu. Nosilna tema posveta je spodbujanje razvoja delavskih, socialnih in proizvajalskih zadrug v Sloveniji, ki je tudi obdelana v poročilu Evropskega združenja delavskih industrijskih in storitvenih zadrug (Cecop).

Poročilo je bilo pripravljeno v okviru vladnega strateškega projekta – spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije. Jasno je, da je razvoj zadružništva proces, ki se odvija od spodaj navzgor, seveda ob ustrezni javni politiki in njeni naklonjenosti zadružništvu. To potrjujejo dolgotrajni svetovni zadružni sistemi v španski Baskiji (Mondragon), kanadskem Quebecu, italijanskih pokrajinah Trentino in Emilia Romagna; imajo praviloma širšo vizijo, sistemski pristop, ki temelji na medsebojni pomoči. In so – gibanje.

Konec leta 2014 je bilo v Sloveniji registriranih 377 zadrug in od tega jih je 92 delovalo v trgovini z vozili in v popravilih vozil, 76 v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, 34 v stanovanjskem sektorju, 27 v proizvodnji, 25 je strokovnih, znanstvenih in tehničnih, po deset pa jih je v gradbeništvu ter na področju upravljanja voda, odpadnih voda in odpadkov.

Konec leta 2014 smo imeli v Sloveniji tudi 28 zadrug samozaposlenih oseb. Že pred letom dni, julija lani, je bilo v register vpisanih 96 socialnih podjetij, 25 od njih, ki so poslovale kot zadruge, so se ukvarjale s poslovnim svetovanjem, inženiringom, trgovino, popravilom gospodinjskih aparatov, vodenjem športnih dejavnosti, socialnim delom, tudi za starejše in invalide, z varstvom kulturne dediščine, izdelavo igrač, vzdrževanjem zelenih območij in tudi družboslovnimi raziskavami.

Raziskovalci ugotavljajo, da gre po sprejetju zakona o socialnem podjetništvu pred štirimi leti za najmočnejši val zadružnega razvoja v zadnjih nekaj letih pri nas. Pozitivno je, da je med mladimi čutiti vedno večji interes za sodobne zadružne modele, kar se posebej kaže v nekaterih dejavnostih – od ustvarjalne umetnosti, visokokvalificiranih strokovnih poklicih, kot so oblikovalci, prevajalci, arhitekti, tudi v turizmu, popularni preskrbi z ekološko hrano itd.

Pogoji ugodni, zatika se pri denarju

Začetni pogoji za ustanovitev zadruge so pri nas ugodni, tako glede osnovnega kapitala kot tudi zahtevanega najmanjšega števila ustanovnih članov. Vse se ustavi pri denarju, saj je tudi v poročilu izpostavljena pomembna ovira, ki očitno zavira večji razcvet te oblike podjetništva, namreč slab dostop do posojil. Verjetno prav to dejstvo vpliva na to, da pri nas še ni bilo veliko novodobnih delavskih odkupov podjetij, čeprav so »visoko na dnevnem redu vlade«.

Teh praks v Sloveniji še nismo uresničili prav veliko, a tudi v poročilu poudarjajo: »Pomembno je, da Slovenija postopoma osvoji potrebno tehnologijo za upravljanje delavskih odkupov in se izogne tveganim postopkom, ki so se v drugih državah pri razvoju tega načina ustanavljanja zadrug izkazali za politično zelo drage«.

V študiji Zadruge in zaposlovanje: globalno poročilo, ki ga je pripravila Cecopa, je poudarjen pomen zadrug pri zaposlovanju. Po teh ocenah naj bi bilo na svetu v zadrugah zaposlenih 250 milijonov ljudi, od tega gre za 11 milijonov članov-delavcev. Pomembne so prav delavske zadruge, ki rešujejo probleme brezposelnosti, socialne izključenosti, omogočajo pravične in dostojanstvene delovne razmere, pravičnejšo porazdelitev bogastva, demokratizacijo lastništva in gospodarstva.

Zadruge se izkažejo tudi v krizi

Očitno pa zadružna praksa vedno znova potrjuje, da se zadruge izkažejo v kriznih časih, saj so bolj odporne; tudi zato, ker člani zadrug, ki so hrati tudi delavci, lahko hitreje sprejmajo odločitve, ki niso samo poslovne, ampak vedno sprejete demokratično. Prav tako so za vzdržnost in dolgoživost zadrug pomembni pravni okviri tako za spodbujanje kakor varovanje zadrug.

V Italiji se je na primer v zadnjih kriznih letih zaposlenost v zadrugah povečala za 8 odstotkov, potem ko se je v drugih podjetjih seveda zmanjšala, v Franciji so leta 2014 ustanovili 280 novih delavskih in socialnih zadrug, v Španiji, ki se sooča z več kakor 20-odstotno stopnjo brezposelnosti, je v zadnjih štirih letih bilo ustanovljenih 4000 novih zadrug, v katerih je bilo ustvarjenih okrog 30 tisoč novih delovnih mest.

Veliko priložnosti za socialno, zeleno, turistično zadružništvo

V Sloveniji je možnosti za razvoj zadružništva veliko naj si gre za socialne zadruge, ki očitno lahko sledijo naši demografski dinamiki, tudi potrebam po storitvah dolgotrajne oskrbe, k zadružniški organizaciji kliče prehod na zeleno gospodarstvo. V Evropi, navaja poročilo, deluje od 1500 do 2000 zadrug, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov, v omenjem Quebecu so močno prisotne gozdarske zadruge. Seveda pa je za Slovenijo lahko velik izziv tudi področje zadružništva v turizmu (v evropski CECOP je takih zadrug več kot 8 tisoč), saj se tej naši panogi napoveduje samo še rast.