Tekmeci bank bodo najprej »vstopili« v plačila

Bodo obljube večje prilagodljivosti storitev dovolj mamljive, da bodo potrošniki privolili v deljenje podatkov o denarju?
Objavljeno
02. januar 2018 19.50
Damjan Viršek
Damjan Viršek

Ljubljana – Odprto bančnišvo – sklop pravil, ki bo tudi nebančnim ponudnikom finančnih storitev omogočal, da (ob njihovem soglasju) dostopajo do nekaterih podatkov bančnih strank, bo začelo veljati sredi januarja. Za banke je to tako (poslovna) grožnja kot priložnost, stranke bank pa predvsem skrbi, kaj se bo v resnici dogajalo z njihovimi podatki.

V Evropski uniji bo 13. januarja začela veljati direktiva o plačilnih storitvah PDSV2, ki želi na področje plačil vnesti več inovativnosti in konkurence. Sprememba bo po eni strani prisilila banke, da z zainteresiranimi zunanjimi ponudniki plačilnih storitev (na primer mobilnih denarnic in podobnih fintech rešitev za opravljanje plačil in nakazil zunaj uveljavljenega bančnega sistema) deli podatke v zvezi z bančnimi računi ter plačilnimi navadami oz. potrebami svojih strank, po drugi strani pa bo novo regulatorno okolje za banke spodbuda, da svojim strankam ponudijo storitve, ki bolj ustrezajo njihovim potrebam in pričakovanjem.

»V zvezi z odprtim bančništvom je pomembnih več stvari. Najprej so tu inovacije na področju novih oziroma drugačnih finančnih storitev. Največja zgodba bo gotovo pri takojšnjih plačilih v plačilnem prometu. Mislim, da bodo tudi potrošniki zelo hitro spremenili navade in pričakovanja, predvsem bodo sprejeli možnosti za neposredno plačevanje med posamezniki brez posredovanja banke (peer-to-peer), možnosti, da bo to mogoče početi prek telefona 24 ur na dan, prilagojenost prihodnjih finančnih storitev večopravilnim napravam.

Na trg bo vstopilo veliko potencialnih tekmecev, ki bodo takšne storitve lahko ponujali. Prihajali bodo iz različnih delov – lahko bodo to banke, ki jih na določenem trgu danes še ni, druge banke se bodo povezovale med sabo, lahko bodo to trgovci, današnji ponudniki plačilnih kartic. Svojo vlogo bodo imela nova tehnološka podjetja, ki se ukvarjajo s finančnimi storitvami in jih poznamo pod imenom fintech. Ogromno vlogo pa bodo imeli tudi digitalni velikani, kot so Apple, Amazon, Google, Facebook, Alibaba,« je svoj pogled na prihajajoče spremembe v pogovoru za Delo orisal Domen Zadravec, partner v slovenski pisarni mednarodne svetovalne družbe A. T. Kearney.


Domen Zadravec iz A. T. Kearny Foto: Roman Šipić/Delo

Koliko podatkov bodo delile banke?

Spremembe, ki jim bo formalna uvedba odprtega bančništva dala še več prostora, se dogajajo tudi v Sloveniji. Petrol, največji trgovec na drobno z naftnimi derivati in energijo pri nas, je pred kratkim lastniško vstopil v fintech podjetje MBills, ki ponuja inovativen način plačevanja z uporabo mobilnega telefona. »To je lahko premik v to smer. Vidimo trgovce in tudi bankirje, ki se povezujejo s fintechi ali pa nove storitve mogoče razvijajo sami. Odprte so vse možnosti. Prvi korak bodo gotovo plačila. In nato njihova nadgradnja: ko boš recimo kupil dražji predmet, ti bo trgovec lahko ponudil posojilo ali obročno odplačevanje, če bo imel vpogled v tvoj bančni račun in zgodovino poslovanja na njem, za recimo, zadnjih 12 mesecev,« je pojasnil Zadravec.

Realistične možnosti za večje spremembe v načinu, kako uporabljamo finančne storitve v vsakdanjem življenju, se bodo torej zgodile šele, ko bodo inovativni ponudniki na področju fintecha imeli vpogled v dejansko razpolaganje potrošnikov z njihovimi prihodki in ko bodo lahko analizirali načine, kako upravljajo svoje izdatke oziroma stroške. Direktiva PDSV2 predvideva, da bo potrošnik banki dal soglasje, da lahko nekatere njegove podatke banka razkriva t. i. tretjim osebam (torej ponudnikom oz. oblikovalcem novih storitev, ki pa bodo načeloma na enak način kot banke zavezani k varovanju osebnih podatkov strank), upravičenci pa jih bodo pridobili od bank.

Kako hitro in na kakšen način se bo to začelo odvijati v praksi, je seveda vprašanje. Banke, ki bodo želele čim dlje zavarovati svoje dosedanje prvenstvo na področju finančnih storitev, ni nujno, da bodo razkrivanju podatkov naklonjene ali da bi svoje stranke k temu celo spodbujale. »V resnici ne vemo, kako se bodo banke odzvale,« pravi tudi Zadravec.

Zasebnost je pomembno vprašanje

Zelo verjetno je tudi, da spremembam kar takoj ne bodo naklonjene niti bančne stranke. V anketi, ki so jo decembra opravili v Veliki Britaniji, je kar 63 odstotkov vprašanih izrazilo zaskrbljenost nad tem, kako bi lahko nebančni ponudniki plačilnih in drugih finančnih storitev uporabljali in upravljali njihove osebne podatke. Samo 13 odstotkov bančnih strank se veseli možnosti, da bodo njihove podatke lahko dobila »tretja podjetja«, ki jim bodo ponudila drugačne finančne storitve.

»Gotovo to kaže, da je zasebnost zelo pomembno vprašanje. Dati tretjim osebam dostop do računov in do podatkov o strankah je zelo resna stvar, kar pomeni, da bo morala biti regulativa zares izdelana, da se bo to v praksi naredilo. V Sloveniji mislim, da bo to kar velik izziv, saj vemo, da pri nas težko zamenjamo že bančni račun pri banki, nikar da bi kar tako privolili še v delitev podatkov. Po moje bo proces nekaj časa trajal, a z novimi generacijami, ki so že digitalne, bo izziv manjši. Ni pa rečeno, da sprememba ne bo hitra – na misel mi pridejo telefoni, kjer je bila funkcija fotografiranja najprej nekaj, kar se je večini ljudi zdelo nepotrebno, danes pa vsakdanje stvari praktično vsi fotografiramo s telefoni,« razmišlja Zadravec.

Tako se kljub velikemu vznemirjenju ne zdi prav verjetno, da bi se v bančništvu dogodila »revolucija« in da bi fintechi klasičnim bankam postopno prevzeli najdonosnejše dele posla – naprej plačilni promet, potem pa tudi posredovanje posojil in zbiranje vlog. »Banke nove tehnološke rešitve gotovo vidijo kot priložnosti, ki jih lahko integrirajo v svojo ponudbo. Gre za možnost nadgradnje sistema, ponuditi boljšo storitev in tudi dobiti nove stranke. Tako se že obnašajo banke na zahodu, imajo mobilne aplikacije, plačila peer-to-peer, plačila online, sodelovanje s trgovci na drobno se je dvignilo na višjo raven. Slovenske banke govorijo o tem, nekateri se celo pripravljajo in so v določenem delu že kaj naredile. Nisem pa prepričan, da so tako aktivne, kot to vidimo na zahodu, da se zavedajo tega, kaj se lahko zgodi jutri,« pravi sogovornik.