Tiskane izdaje
Ljubljana − Ne le z izpopolnitvijo nadzornega sveta SDH, vlada ima očitno težave tudi z imenovanjem nadzornikov razvojne SID banke. Aprila je mandat potekel kar trem članom nadzornega sveta, ki bi tako ostal brez polovice svojih članov, če ne bi vlada tik pred zdajci mednje imenovala profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti Aleša Berka Skoka.
Članom nadzornega svet SID banke Štefanu Grosarju, Marjanu Divjaku in Janezu Tomšiču je mandat potekel 5. aprila, s čimer je nadzorni svet ostal kar brez treh od šestih članov. Teden dni kasneje je vlada za novega nadzornika banke nato imenovala profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti Aleša Berk Skoka. Ta se je v nadzornem svetu SID banke pridružil Moniki Pintar Mesarič, predsednici nadzornega sveta, sicer pa direktorici direktorata za javno premoženje na ministrstvu za finance, ter Leo Knezu in Marku Tišmi.
»Nadzorni svet SID banke ima trenutno štiri člane od sedmih. To pomeni, da lahko veljavno odloča, če je pri odločanju prisotna večina članov,« je za Delo pojasnila predsednica nadzornega sveta Pintar Mesaričeva.
Da je vlada z imenovanjem Berka Skoka dejansko »zagotovila veljavno odločanje nadzornega sveta« SID banke, so pojasnili tudi v Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko, ki je pristojna za predlaganje petih od sedmih nadzornikov razvojne banke. Po enega predlagata še ministrstvo za finance in gospodarstvo.
O imenovanju preostalih nadzornikov »v kratkem«
Služba vlade, ki jo vodi ministrica brez listnice Alenka Smrkolj, je pristojna tudi za predlaganje kandidatov na tri še izpraznjena mesta v nadzornem svetu SID banke, in kot pravijo, so »postopki za imenovanje preostalih članov v teku in bodo zaključeni v kratkem«.
Berk Skok čaka medtem še na oceno Banke Slovenije o primernosti, sicer pa je med nadzorniki SID banke sedel že do leta 2012, ko je takratna vlada zamenjala ves nadzorni svet. Novoimenovani nadzornik SID banke je zdaj hkrati tudi polovični lastnik zavarovalnoposredniške družbe Alpha Credo, ki se ukvarja s kreditnim zavarovanjem, tako kot Prva kreditna zavarovalnica (PKZ), ki je v stoodstotni lasti SID banke.
V Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je Berka Skoka vladi predlagala v imenovanje, oziroma komisiji za ocenjevanje primernosti kandidatov za člana nadzornega sveta v skladu z zakonom o bančništvu in smernicami evropskega bančnega organa, katere mnenje pa ni obvezujoče ne za predlagatelja ne za vlado, morebitnega konflikta interesov pri tem očitno niso zaznali.
Prodaja zavarovalnice vzbuja skrbi
SID banka se, kot smo že poročali v Delu, medtem pripravlja na prodajo svoje kreditne zavarovalnice SID PKZ. Kot je takrat pojasnil predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, prodajo hčerinskih družb predvideva strategija banke, ki se usmerja v izvajanje osnovne dejavnosti, sama prodaja pa da bo odvisna od prejetih ponudb oziroma dosežene cene.
Informacija, da bi lahko kreditna zavarovalnica, ki predstavlja izredno pomembnega partnerja slovenskim izvoznikom, kmalu končala v zasebnih rokah, pa je razburila tudi del gospodarstva. Podjetja naj bi tako skrbele predvsem morebitne spremembe pogojev poslovanja zavarovalnice, če bi ta pristala v zasebnih rokah.
Tovrstnih skrbi pa ne deli prvi mož družbe Riko Janez Škrabec, ki ocenjuje, da prodaja zavarovalnice slovenskemu izvozništvu ne bo škodovala ali ga kakorkoli hromila. Kot je pojasnil, dela SID PKZ po pravilih, ki veljajo za zavarovalnice, konkurira domačim in tujim zavarovalnicam, o obsegu in vsebini prevzemanja kreditnih tveganj pa se dogovarja s pozavarovalnicami in nima nobenega dodatnega manevrskega prostora, ki bi ji dajal boljši položaj kot drugim konkurenčnim zavarovalnicam.
»To pomeni, da ji to, da je v lasti SID banke, ne daje nobenega prednostnega položaja pred drugimi konkurenčnimi zavarovalnicami, vsakršna sprememba lastništva tudi ne pomeni spremenjene politike do zavarovancev. Zavarovalnica ima aktuarska pravila, ki se jih mora držati. Edina sprememba bi lahko bila ta, da bo nov lastnik morda bolj zahteven pri doseganju dobičkov, ki se ne bodo prelivali v zavarovalniške rezerve bolj, kot je z aktuarskimi pravili določeno, ampak jih bodo deležni lastniki. Ker pa zavarovalnice delajo v zelo visoki konkurenci, pa si pretiranega dobička tudi novi lastniki ne bodo mogli privoščiti, ker bi to pomenilo dražje produkte, ožje kreditne limite do rizikov in bolj skopo izplačevanje škod,« meni Škrabec.
