Tudi lizing opreme bi se moral postopno okrepiti

Stranka pri lizingu ne kupuje zgolj finančnih rešitev (oziroma alternativ kreditu), ampak celoten paket storitev, ki je povezan z opremo.

Objavljeno
09. december 2016 17.12
Damjan Viršek
Damjan Viršek

Obseg novih poslov lizinga se povečuje predvsem na področju premičnin, manj pa pri nepremičninah, kažejo statistični podatki. »Obnova gospodarske dejavnosti vsekakor vpliva tudi na investicije. Ker so lizingi dokaj tipična dejavnost za financiranje novih investicij, predvsem v opremo, ocenjujem, da sta ta dva trenda močno povezana,« pravi Boštjan Butolen, direktor sektorja za lizing v banki Sparkasse.

Najmočnejše področje lizinga so še vedno osebna vozila za potrošnike (fizične osebe). Zakaj je avtomobilski lizing razmeroma privlačen in uspešen, pričakujete nadaljnjo rast?

Slovenija je država, kjer je stopnja financiranja osebnih avtomobilov za fizične osebe visoka. Delno je to povezano s ponudbami avtohiš s subvencionirano ceno. To pomeni, da je cena avtomobila v primeru najetja lizinga ugodnejša, kupec pa razliko navadno plača z obrestmi. Ker so makroekonomski kazalniki za prihodnja obdobja pozitivni, pričakujemo tudi nadaljnjo rast tega segmenta.

Zakaj pa je po drugi strani vztrajno nizek lizing proizvodne opreme in podobnega? Je mogoče pričakovati, da se bo ta trg okrepil?

Po vseh pravilih bi se trg proizvodne opreme oziroma premičnin, ki niso vozila v prihodnosti, moral okrepiti, take so tudi statistike drugih evropskih držav. V Sloveniji je ta trg v manjšem zaostanku po mojem mnenju po eni strani zaradi nizkih cen, ki jih s krediti ponujajo banke, po drugi strani pa gre še vedno za slabo ozaveščenost podjetij, ki preveč parcialno dojemajo nakup stroja in premalo to, kakšni bodo dolgoročni učinki nakupa in kako se bo to izražalo skozi njihovo celotno poslovanje in potrebe po zadolževanju.

Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo

Lizing je v vsakem primeru pravi produkt za financiranje opreme in ima kar nekaj prednosti v primerjavi z bančnim kreditom. Sicer pa v Skupini Sparkasse strankam svetujemo tudi pri izbiri najboljšega produkta, delež financiranja opreme leta 2016 znaša 23 odstotkov.

Po gospodarski krizi je najbolj upadel lizing nepremičnin. Koliko je to povezano s koncem buma v gradbeništvu in velikim številom zgrajenih stanovanj, ki so ostala neprodana?

Seveda je zelo povezano. Sicer pa bodo stanovanja, ki so bila v preteklosti zgrajena na pravih lokacijah, zdaj gotovo prodana, saj so cene precej nižje, kot so bile v fazi izvedbe projektov. Recesija prinese svoje in financerji, ki so imeli v svojih portfeljih veliko takih naložb, bodo to morali nekako pokriti iz tekočega poslovanja. Ni pa malo finančnih hiš, ki so se tudi zaradi tega s trga že umaknile v zadnjih letih.

Obseg novega poslovnega lizinga nepremičnin se je v letih 2015 in 2016 zelo zmanjšal. Zakaj?

Vzrokov je več, najpomembnejši je ta, da je bilo precej portfelja, predvsem bank in lizingov, ki so bili ali so v državni lasti, prenesenega na tako imenovane slabe banke. To prakso so imele tudi nekatere tuje banke in lizingi.

Kakšna je vloga lizginga v finaniciranju gospodarske aktivnosti v sedanjih razmerah? Kakšen izziv so za vas zelo nizke obrestne mere in kako pričakujete, da se bo dejavnost razvijala naprej?

Vloga lizinga za financiranje investicij, predvsem v premičnine, je za finančne trge nujna. V primerjavi z bankami imamo lizinške hiše večinoma vzpostavljene komunikacijske kanale z domačimi in tujimi dobavitelji in strankam velikokrat s svetovanjem pri načinu izvedbe financiranja in izbiri dobavitelja pomagamo pri izvedbi posla. Z veliko dobavitelji imamo sklenjene tudi pogodbe o povratnih odkupih v primeru izpada plačil itd. To so zadeve, ki jih banke ne izvajajo, našim strankam pa to zelo pomaga pri nakupu. Nizke cene so seveda problematika, s katero se srečujemo tako banke kot lizingi v zadnjem obdobju.

Po drugi strani so to ukrepi makroekonomske politike za spodbujanje investicij. Cena se bo morala ustaliti, saj za dodatna znižanja skoraj ni več možnosti. Rezerve, ki so jih predvsem banke uporabile z znižanji obrestnih mer na pasivni strani, so letos pošle. Sicer pa je tako, da si bo vsakdo moral znati sam izračunati, kaj je tista najnižja cena, ki jo na trgu za določeno stopnjo tveganja lahko ponudi.

To je nujno za dolgoročni obstoj vsakega podjetja, saj »hlastanje za volumni z nizkimi cenami« dolgoročno ne zagotavlja uspešnega obstoja nobenega podjetja. Treba je prodajati več znanja in s tem strankam zagotavljati koristi, ki so jih na koncu pripravljene tudi plačati. Predvsem na tem področju v prihodnje »tekma«.