Tiskane izdaje
Ljubljana - Po poslabšanju v krizi se gospodarske razmere in materialne osnove za življenje v zadnjih letih izboljšujejo, ugotavlja letošnje Poročilo o razvoju, ki ga pripravlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Trajnejša okrepitev gospodarskega potenciala in blaginje prebivalstva pa zahteva korenitejše strukturne spremembe, opozarjajo.
Prednostna področja ukrepanja morajo biti usmerjena predvsem v oblikovanje razvojnih prioritet države, povečanje produktivnosti, zagotavljanje virov financiranja za podjetja in učinkovito upravljanje državnih podjetij, izziv pa ostajajo tudi nadaljevanje konsolidacije javnih financ, prilagoditve demografskim spremembam in zmanjšanje obremenjevanja okolja.
V krizi smo povečali zaostanek
Poročilo o razvoju je dokument, s katerim na Umar spremljajo uresničevanje strateških razvojnih usmeritev Slovenije na področju gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja. Tokrat ugotavljajo, da je Slovenija v krizi močno povečala zaostanek za povprečno gospodarsko razvitostjo držav EU, porušila so se številna makroekonomska ravnotežja, gospodarsko nazadovanje pa je poslabšalo tudi materialni položaj prebivalstva. V zadnjih letih je prišlo do pozitivnih sprememb na številnih področjih, so zapisali.
Z gospodarsko rastjo, spodbujeno z izvozom in državnimi investicijami, se je Slovenija z letom 2014 po razvitosti prenehala oddaljevati od povprečja EU, javnofinančni primanjkljaj pa se je lani zmanjšal pod tri odstotke BDP. Z okrevanjem trga dela se je začel izboljševati tudi materialni položaj prebivalstva.
Vendar pa je gospodarski napredek relativno počasen, saj je v krizi upadel potencial za gospodarsko rast, s tem pa tudi možnosti za večje izboljšanje blaginje prebivalstva, ki jo vse bolj ogroža tudi neprilagojenost družbe demografskim spremembam.
Zato so potrebne korenitejše strukturne spremembe, ki morajo biti prednostno usmerjene v dvig produktivnosti in prilagoditev sistemov socialne zaščite staranju prebivalstva. Te spremembe so nujne tudi za konsolidacijo javnih financ in s tem vzpostavitev stabilnega makroekonomskega okolja kot osnove za vzdržen razvoj.
Pri tem mora gospodarski razvoj slediti tudi cilju zmanjšanja obremenjevanja okolja, ukrepi za večjo učinkovitost rabe energije in surovin pa morajo biti prepoznani kot priložnost za dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva, še poudarjajo pri Umarju.
