Tiskane izdaje
Ljubljana − Ustavno sodišče je soglasno razveljavilo določila zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki so podržavljenim bankam naložila, da morajo razkriti tudi podatke o slabih kreditih, ki niso bili preneseni na slabo banko.
Gre za posojila, ki so za slaba veljala v obdobju, ko so dokapitalizirane banke slabe terjatve prenašale na Družbo za upravljanje terjatev bank. Ustavni sodniki ugotavljajo, da je objavljanje podatkov o neplačnikih, ki spadajo v bančno tajnost, na spletnih straneh banke zamišljeno izrazito pavšalno. Presodili so, da presojane določbe posegajo v pravico do svobodne gospodarske pobude in da bi bila v primeru objave teh slabih kreditov prizadetost te pravice bistveno večja, kot so realno pričakovane koristi na področju strokovnega in preglednega upravljanja bank ter zatiranja korupcije.
Ustavno sodišče ugotavlja, da ima zakonodajalec pooblastila, da uredi uresničevanje svobodne gospodarske pobude, vendar ustava varuje tudi sfero tajnosti, zato morajo imeti gospodarski subjekti pravico, da sami odločajo, kdo bo imel dostop do podatkov o njihovem poslovanju. Ustavni sodiniki tudi priznavajo, da gospodarska dejavnost ne sme biti v nasprotju z javno koristjo, dodajajo pa, da ima zakonodajalec možnost z inšpekcijo, drugimi nadzorni ali kazenskim sankcioniranjem nadzirati poslovanje.
Ožanje podjetniške svobode
»Izpodbijane določbe izrazito intenzivno ožijo polje podjetniške svobode bank in kreditojemalcev oziroma polje varovanja njihove poslovne skrivnosti. Zapovedujejo − in z grožnjo denarne globe odgovorni osebi banke to zapoved okrepijo − najširše dostopno obliko proste javne objave (na svetovnem spletu) bistvenih poslovnih podatkov o konkretnih poslovnih razmerjih bank in kreditojemalcev, ki jih varuje samo jedro pravice do poslovne skrivnosti, ki je sestavni del pravice do svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena Ustave. Poseg je še močnejši, ker se morajo razkriti podatki o 'slabih' kreditih, torej podatki, ki lahko poslabšajo poslovni ugled kreditojemalca in njegov položaj na trgu,« je zapisalo ustavno sodišče.
Ustavno presojo tega določila, ki so ga na predlog Državljanske liste sprejeli poslanci prejšnjega sklica, so zahtevale Banka Slovenije, NLB, NKBM Mercator, Ocean Orchids in drugi. Če bi sporno določilo obveljalo, bi to zadevalo vse sanirane banke, torej NLB, NKBM, Abanko in Banko Celje.
V Banki Slovenije zadovoljni
Odločitev Ustavnega sodišča, da predlagani način objave kreditov ne pomeni javne koristi, ki bi lahko upravičila poseg v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude, je po mnenju Banke Slovenije (BS) zelo pomembna. BS ob tem izpostavlja,da stališče ustavnega sodišča, da ima poslovna skrivnost veliko ustavnopravno težo na področju bančne dejavnosti, saj finančno poslovanje temelji na zaupanju. Odločitev po njihovem mnenju potrjuje, da je varovanje zaupnih podatkov pomembno področje za celotno gospodarstvo in da splošno vzdušje v javnosti k razkrivanju podatkov, ki lahko predstavljajo tudi poslovno skrivnost, ne morejo biti zadostni razlog za njihovo objavo izven konteksta in brez upravičenega razloga.
BS je v ustavno presojo dala tudi člene ZDIJZ, ki se nanašajo na razkritje slabih kreditov, ki so bili prenešeni na DUTB, vendar je ustavno sodišče to zahtevo zavrglo. Odločitev ustavnega sodišča, da zavrže zahtevo ne pomeni, da so te določbe skladne z ustavo, pravijo na BS. Pojasnjujejo, da je ustavno sodišče ocenilo je, da vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s podatki o kreditih neplačnikov, ki so bili preneseni na DUTB, ni nastalo v zvezi s konkretnim postopkom, ki ga vodi Banka Slovenije. "Konkretni postopek pregleda poslovanja je bil namreč osredotočen predvsem na vprašanja tveganj, ki izhajajo iz spoštovanja določb novele ZDIJZ-D, saj je le glede tega dela zahteve obstajal položaj, ko Banka Slovenije ni mogla nadaljevati postopka nadzora," še pravijo v BS
