V Luksemburgu o izboljšanju prepoznavnosti kohezijske politike

Ministri članic EU za kohezijsko politiko so razpravljali o ukrepih za izboljšanje uspešnosti, poenostavitev in večjo prepoznavnost kohezijske politike.

Objavljeno
25. april 2017 23.24
Silva Čeh
Silva Čeh

Ljubljana/Luksemburg -  Kohezijski ministri in ministrice so na srečanju v Luksemburgu razpravljali o ukrepih za izboljšanje uspešnosti, poenostavitvi pravil, ustreznosti in vprepoznavnosti kohezijske politike, dotaknili pa so se tudi področja implementacije makroregionalnih strategij EU. 

Za večjo poenostavitev

V razpravi so si bili enotni, da je treba na ravni EU in posameznih držav članic še več naporov usmeriti v ozaveščanje ljudi o dosežkih kohezijske politike ter sprejeti dodatne poenostavitve za upravičence, ki kandidirajo za evropska sredstva, so sporočili iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Kot je povedala ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj, "so med instrumenti za poenostavitve za upravičence najbolj pogosto uporabljene poenostavljene oblike uveljavljanja stroškov kot so na primer pavšal, standardni strošek na enoto, enkratna izplačila, vezana na dosežen rezultat. Premike na tem področju smo naredili tudi v programskem obdobju 2014-2020, predvsem z vidika zahtev po sistemski uveljavitvi na vseh ravneh.« Minsitrica tudi meni, da uveljavljanje sprememb vedno terja določen čas.

Kohezijska politika temeljna naložbena politika EU

V razpravi o izboljšanju uspešnosti, ustreznosti in vidnosti kohezijske politike je poudarila pomen dodane vrednosti, ki jo ima evropska kohezijska politika na blaginjo držav članic in blaginjo celotne EU.

Ministrica Smerkolj je ob tem izpostavila, da se vse prepogosto pozablja, da je prav ta politika temeljna naložbena politika EU, ki prispeva k izboljšanju kakovosti življenja vseh nas. »Enotna valuta, enotni trg, skupna regionalna oziroma kohezijska politika. To so le nekatera področja, ki imajo vpliv na naš evropski vsakdan in ena naših ključnih nalog je, da krepimo zaupanje ljudi vanje,« je poudarila.

Kohezijska politika mora ostati trden strateški pristop tudi po 2020

Med drugim je Smerkoljeva prepričana, da mora kohezijska politika po letu 2020 ohraniti trden, predvidljiv in dolgoročen strateški pristop ter stabilnost financiranja na vseh ravneh in vseh regijah. 

Na področju makroregionalnih strategij je treba še naprej krepiti prizadevanja, ki se nanašajo na učinkovitost sistemov upravljanja, financiranje in odnose z državami, ki niso članice EU. »Razvojna usklajenost in povezanost posameznih regij sta še toliko bolj pomembna po Brexitu. Pomembno je, da se potencial makroregionalnih strategij razvije v celoti, tudi z bolj usklajenim sistemom financiranja preko celotnega proračuna EU, in ne zgolj kohezijske politike ter nacionalnih virov.« Kot je še dejala, je treba prihodnost makroregionalnih strategij nasloviti sočasno z razpravo o EU politikah po letu 2020 in večletnem finančnem okviru.  

Za financiranje pomoči po narvnih nesrečah

Udeleženci so dopoldne razpravljali  predlogu Komisije za popolno financiranje ukrepov obnove po naravnih nesrečah, ki bi med drugim pomagali Italiji pri odpravi posledic lanskega potresa. Komisarka za regionalno politiko Corina Creţu je ob tem poudarila podporo predsednika Komisije Jeana-Claude Junckerja prizadetim območjem in namero Komisije, da 100-odstotno financira obnovo z evropskimi sredstv