Tiskane izdaje
Ljubljana – Po pričakovani rasti izvoza v lanskem letu na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) tudi v letošnjem letu pričakujejo nadaljevanje podobnih gibanj. Izvoz bo torej ostal glavni dejavnik gospodarske rasti.
Slovenija je lani izvozila za 24,9 milijarde evrov blaga, kar je štiri odstotke več kot leto prej. Uvoz se je povečal za 3,3 odstotka na 24,1 milijarde evrov, je objavil državni statistični urad.
Rast izvoza in uvoza se je lani okrepila in je bila v okviru pričakovanj. Rast izvoza je temeljila na nadaljnji rasti tujega povpraševanja in izboljšanju izvozne konkurenčnosti, rast uvoza pa na okrepljeni rasti zlasti zasebne potrošnje, so komentirali na Umarju.
Pokritost uvoza z izvozom je lani bila 103,5-odstotna, presežek v blagovni menjavi s tujino pa je znašal 838,6 milijona evrov. Primanjkljaj v blagovni menjavi je bil le v dveh mesecih lanskega leta, in sicer v avgustu in novembru. Slovenija ima sicer primanjkljaj v blagovni menjavi z državami Evropske unije, ki so najpomembnejše trgovinske partnerice. Ta primanjkljaj se v zadnjih letih zmanjšuje.
Vrednost blagovne menjave v lanskem letu je bila najvišja v zadnjih letih. Izvoz je predkrizno raven iz leta 2008 presegel že leta 2011 in od takrat neprenehoma raste, uvoz pa je raven izpred krize presegel šele v letu 2015.
Boljše razpoloženje v slovenskem gospodarstvu ...
Na Umarju za letos pričakujejo nadaljevanje podobnih zunanjetrgovinskih gibanj, tako da bo ob sicer širše osnovani gospodarski rasti izvoz ostal njen glavni dejavnik. V začetku tega leta se je razpoloženje v gospodarstvu izboljšalo; že nekaj mesec se krepi zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih ter med potrošniki, v ostalih dejavnostih pa ostaja na podobno visoki ravni.
... slabše v nemškem
Po drugi strani pa je z manjšim zaupanjem novo leto začelo nemško gospodarstvo. Prejšnji mesec je namreč gospodarska klima v Nemčiji, ki je za Slovenijo najpomembnejša trgovinska partnerica, upadla. Podjetja so v primerjavi z decembrsko raziskavo sicer izrazila večje zadovoljstvo z njihovimi trenutnimi poslovnimi razmerami, vendar so manj optimistična glede napovedi za prihodnjih šest mesecev, je zapisal predsednik inštituta Ifo Clemens Fuest.
Za nemško industrijo je zdaj največja težava globalna negotovost, saj se zaradi nje v Evropi in v Nemčiji podjetja omejujejo pri investicijah, je za Delovo prilogo Posel in denar dejala Galina Kolev, voditeljica raziskovalne skupine za gospodarsko analizo in konjunkturo v inštitutu IW (Institut der deutschen Wirtschaft). Najpomembnejši izvozni cilj nemških podjetij so ZDA.
»Gospodarstvo je, če tako rečemo, že v modusu čakanja, kaj nas bo še doletelo z novim predsednikom ZDA,« je dejala Koleva. Tretji najpomembnejši trgovinski partner Nemčije pa je Velika Britanija.
»Zato je za nemško gospodarstvo pomembno, kako se bo izšel brexit, kdaj se bodo začela pogajanja, kakšni bodo odzivi trgov, kako naj se podjetja pripravijo in predvsem, kakšna znamenja bo tudi po njem pošiljala britanska vlada in na katere kompromise bo pripravljena,« je pojasnila.
Pet najpomembnejših izvoznih trgov
Slovenija je v prvih enajstih mesecih lanskega leta – za kar so na voljo zadnji podatki – v Nemčijo izvozila za 4,8 milijarde evrov blaga, na drugi najpomembnejši slovenski izvozni trg, v Italijo, pa skoraj pol manj 2,5 milijarde evrov. Izvoz na Hrvaško je znašal 1,9 milijarde evrov, v Avstrijo 1,8 milijardo evrov in Francijo 1,1 milijardo evrov.
