Tiskane izdaje
Ljubljana - Komisija za nadzor javnih financ je vlado pozvala, da opravi izredno revizijo dokapitalizacije bank in ukrepov Banke Slovenije v obdobju od 2010 do 2013. Poleg tega so vlado pozvali naj pripravi podlage za foreznično revizijo sanacije bačnega sistema od leta 2010, poslanci pa so glasovali tudi za SDS predlog o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o sanaciji bank.
Poleg tega je komisija računskemu sodišču predlagala, da naj revidira poslovanje Banke Slovenije v preteklih treh letih. Vladi pa je komisija še naložila, da naj v 60 dneh pripravi predlog sprememb zakona o bančništvu in o Banki Slovenije, ki bodo povečale odgovornost guvernerja in uprav bank.
Predsednik komisjie Andrej Šircelj (SDS) je uvodoma pojasnil, da je cilj razprave ugotoviti, ali sta bila dokapitalizacija bank leta 2013 in kasnejši izbris podrejenih obveznic in delnic upravičena ali ne. Poslanci bodo o tem ponovno razpravljali še na izredni seji državnega zbora.
Guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Jazbec je znova zavrnil obtožbe, da so ponarejali dokumente in manipulirali s podatki. Dodal je, da če bi ena ali drugo držalo, bi moral nekdo predložiti ponarejen dokument. Menil je, da je motiv očitkov, ki zdaj letijo na Banko Slovenije, preprečitev ali zaustavitev privatizacije bank. Pri tem je opozoril, da so pred sanacijo bančnega sistema obresti na državne obveznice dosegale prek 7 odstotkov, zdaj, po sanaciji bančnega sistema, pa so na zgodovinsko nizki ravni.
Jazbec je pojasnil, da so morali, potem ko so banke zaprosile za državno pomoč, opraviti oceno likvidacijske vrednosti bank, in ker je bil kapital negativen, je sledil izbris. Ponovil je, da so v BS ravno zato, da bi se obranili vseh dvomov, o katerih govorijo, najeli zunanje pooblaščene revizorje in cenilce. Glede dvomov, da to ni bilo opravljeno po mednarodnih standardih, je dejal, da ni šlo za klasično revizijo, ampak za likvidacijko vrednost. »Zakaj takšna opomba, je treba vprašati pooblaščene revizorje,« je dejal Jazbec.
Poudaril je, da so bila naše banke po podatkih EU vse od leta 2008 podpovprečno kaptalizirane glede na povprečje EU, od leta 2013 pa so približno na povprečju Unije. »Težko razumem tiste, ki govrijo, da smo preveč plačali v banke,« je dejal. Vprašal se je, kakšen naj bi bil motiv BS, da bi terjala večje vplačilo, kot bi bilo potrebno. »Očitno je prišlo do manipulacije, a ne na strani BS,« je sklenil.
Veriga slabih odločitev
Lastnik izbrisanih obveznic Tadej Kotnik, ki je o očitkih Banki Slovenije pisal v svoji kolumni, je dejal, da nikoli ni trdil, da gre pri izbrisu le za odgovrnost BS, ampak da gre za verigo slabih odločitev. Poleg BS je izpostavil tudi vlogo ministrsva za finance. Med drugim je opozoril, da je bil program prestrukturiranja NLB evropski komisiji priglašen že januarja 2013 in zatorej Sloveniji ne bi bilo treba upoštevati pravil EU, ki so bila sprejeta 1. avgusta 2013 in ki narekujejo soudeležbo lastnikov podrejenih finančnih instrumentov pri sanaciji bank. »Ministrstvo za finance bi lahko temu ugovarjalo, ampak tega niso storili,« je dejal.
Kotnik je še izpostavil, da ni res, da BS ni imela vpliva na metodologijo pri skrbnem pregledu bank, kot je prej trdil Jazbec, saj da je sam guverner leta 2013 javno povedal, da se glede te metodologije usklajujejo z izvajalci teh pregledov. BS je nato pozval, naj predstavi vse te izračune in naj sodišče odloči, ali je šlo v teh štirih mesecih za usklajevanje ali prilagajanje.
Nov krog za NLB
Državni sekretar Metod Dragonja je dejal, da so po mnenju vlade bili ukrepi za sanacijo bank izvedeni učinkovito in da so dosegli sovje cilje, kot so znižanje tveganj, povrnitev zaupanja na medarodnih trgih, ponovna rast deopzitov. Dodal je, daje bila cena višja, ker je bila sanacija izvedena z zamikom.
Dragonja je povedal, da je bil 1. program prestrukturiranja za NLB v EU res priglašen že marca 2013 , ki pa je predvideval le 325-milijonsko dokapitalizacijo. Po stresnih testih pa je po njegovih besedah bilo ocenjeno, da NLB potrebuje prek 1,5 milijarde evrov svežega kapitala. "In razlika je bila tako velika, da je evropska komisija ocenila, gre za bistveno povečanje in da je treba upoštevati evropska pravila o državnih pomočeh, ki so bila sprejeta 1. avgusta 2013," je povedal Dragonja.
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je poslancem pojasnil, da so v preteklosti poskušali dobiti podatke od BS , vendar jih je BS zavrla, ker da ogovarja le državnemu zboru. Računsko sodišče ima po njegovem mnenju splošno pristojnost revidiranja BS, priznal pa je da je tukaj odprtih še nekaj dilem. Dodal je,d a je to vprašanje neurejeno tudi na ravni EU, saj tam potekajo razprave, kako zagotviti nadzor nad ECB.
Arhar za iskanje rešitev
Direktor Združenja bank France Arhar je izpostavil, da je bilo mnenje združenja do sprememb zakona o bančništvu negativno. "Banke so same odkupovale podrejene obveznice in predlagali smo, da se to nadaljuje, saj so banke s tem zaslužile," je dejal in dodal, da so predlagali konverzijo v kapital ali spremembo v navadne obveznice. Arhar je ugotavlja, da je šlo pri naši sanaciji bank za samopomoč, saj mi od EU nismo dobili nič razen zavez.
"Jaz si ne upam nikogar obtožiti, saj nimam nobenih dokumentov," je povedal Arhar in pozval, da bi raje kot v razčiščevanje energijo usmerili v iskanje rešitve. Predlagal je spremembo zakona o bančništvu in predlagal, da lastnike izbrisanih obveznic povabijo k menežeriranju in da denimo participirajo pri izplenu od prodaje bančni terjatev.
Luka Mesec (ZL) je glede na razpravo o tem, ali je bilo evropsko sporočilo z dne 1. avgusta 2013 odvrnil, da četudi bi bilo to sporočilo zavezujoče, ne bi zahtevalo popolnega izbrisa, ampak le delni odpis. Mesec je predlagal, da vlada pripravi zakonske podlage za forenzično preiskavo sanacije bank.
Nesorazmeren ukrep
Janez Janša (SDS) je prepričan, da ta sancija ni bila ne zadnja ne učinkovita. Glede izbrisa pa je dejal, da mu je znanec iz evropske komisije dejal, da komisija zahteva le, da podrejeni kapital nosi sorazmerno breme in da ne zahtevajo popolnega izbrisa. »Mislim, da gre za nesorazmeren ukrep in da je čas, da ministrstvo za finance in BS to priznata,« je povedal Janša. Tudi on se je zvzel za rešitev mimo sodnih postopkov. Napovedal je podporo predlagani forenzični preiskavi.
Matej Tonin (NSi) je vprašal, zakaj nismo utemeljevali, da so postopki prestrukturiranja bank pri nas začeli pred 1. avgustom 2013. Dodal je, da so se vhodni podatki za stresne teste za nekatere države spreminjali, pri nas pa so ostali enako slabi. Tonin je napovedal, da foranzične preiskave ne bodo podprli, da pa se zavezmajo za preiskovalno komisijo, ki jo je predlagal SDS.
107 kazenskih ovadb
Guverner Jazbec pa je dejal, da podpira forenzično preiskavo, saj kot pravi, želi, da se stvari raziščejo. Zvrnil je očitke, da se BS ni pogajala o predpostavkah za strene teste in navedel nekaj konkretnih primerov. "Očitek, da je bila Slovenija obravnavana slabše izhaja iz tega, da je bila Slovenija v letih 2012 in 2013 v slabšem gospodarskem položaju," je pribil.
Jazbec je zavrnil tudi očitek, da ni res, da se nič ni zgodilo z preiskovanjem bančne luknje, saj je bilo vloženih 107 kazenskih ovadb, BS pa je vzpostavila tudi posebno inšpekcijsko skupino, ki sodeluje z policijo. "Mi ne moremo s pištolo hoditi okoli in zapirati bankirje. To ni naša naloga, mapak naloga pravosodnih organov," je poudaril guverner.
Nekdanji finančni minister Uroš Čufer pa se je tudi zavzel za iskanje rešitve, kakor je predlagal Arhar. Dejal je, da bi kot minister sledil iskanju kompromislnega predloga.
