Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada bo podprla podporno okolje in ustrezne ukrepe, da bi v Sloveniji zaživela ekonomska demokracija, je dejal na posvetu o stanju in izzivih ekonomske demokracije pri nas predsednik vlade Miro Cerar. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je ob tem napovedal, da so možnosti za delavsko lastništvo tudi v privatizacijskih svežnjih in prestrukturiranju podjetij, ki so na DUTB. Finančno, z več sto milijoni evrov evropskih sredstev, bi bilo mogoče podpreti tudi več ukrepov za podporo delavskih dokupov ali garancij zanje, je dejal minister Počivalšek.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je bil še bolj jasen: privatizacijski sveženj nam daje možnosti za prenos lastništva podjetij ali njihovih zdravih jeder v lastništvo zaposlenih.v podobno smer bi lahko šlo prestrukturiranje podjetij, ki so na DUTB. Minister je dejal, da nam že primer Domela, izjemno uspešnega podjetja v 100-odstotni lasti zaposlenih, kaže, v katerih fazah lahko država oblikuje ukrepe za učinkovito podporo tem podjetjem. Počivalšek: " Iz naslova 500 milijonov evrov evropskih sredstev za obodbje 2014-2020 so možni naslednji ukrepi: finančne sheme za podporo delavskih odkupov - ali prek posebne sheme ali v okviru SID banke in obstoječih finančnih institucij. V okviru evropskih sredstev, ki so namenjena za zagon podjetij je na voljo 178 milijonov evrov. Za rast in razvoj teh podjetij, vključno s sredstvi za podporno okolje je na voljo 262 milijonov evrov evropskih sredstev in tu bi lahko oblikovali posebne instrumente, ki bi bili prilagojeni potrebam teh podjetij - po modelu socialnega podjetništva in vzajemnih pomoči." V novi finančni perspektivi je na voljo tudi 58 milijonov evrov evropskih sredstev za internacionalizacijo podjetij, ki bi očitno lahko tudi koristila tovrstnim pobudam. Vsekakor je minister Počivalšek dejal, da si bodo na gospodarskem ministrstvu prizadevali za pogoje, ki bodo spodbujali delavsko participacijo v lastništvu podjetij; tudi s strateškimi usmeritvami, povezanimi z aktivnostmi na področju privatizacije.
Dokler bo pri nas stol več vreden, kakor zaposleni, bo stvari težko premikati, je dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak, toda prav zdaj, ko je državna lastnina naprodaj, je pravi čas za tovrstne razmisleke. Tadej Slapnik, državni skeretar v kabinetu vlade, ki vodi vladni prioritetni projekt za ekonomsko demokracijo, je dejal, da je naloga skupine, pa tudi posveta, da združi vse ključne deležnike, ki bodo ugotovili, katere zakone je treba spremeniti, kako oblikovati podporno okolje, kako se s temi projekti vključiti v črpanje evropskih sredstev. Seveda ima ekonomska demokracija številne razsežnosti, ena od njih je gotovo tudi preprečevanje ekonomskega opustošenja celih regij in socialnega izključevanja odpuščenih ljudi, je opozoril Slapnik.
Mato Gostiša, generalni sekretar Združenja svetov delavcev Slovenije je predlagal, da bi lahko bila aktualna privatizacija priložnost za delavske odkupe, kar je nekaj združenj vladi predlagalo že lani v jeseni. Kakorkoli: po njegovem bi kazalo začasno zaustaviti privatizacijske procese in se nemudoma lotiti oblikovanja potrebnega podpornega okolja za razvoj notranjega in delavskega zadružnega lastništva. Še pred sprejetjem strategije privatizacije bi lahko razvili posebno strategijo za posebno obliko zadružništva, preko katerega bi lahko vzpostavili mehanizme, s katerimi bi tudi država lahko uresničevala svoje javni interes, je poudaril Gostiša.
Državni sekretar Metod Dragonja o konkretnih možnostih tovrstnih odkupov znotraj strategije ni govoril, a je dejal, da so za pobude in cilje, "ki jih promovira posvet", odprti še do aprila. Matej Pirc, direktor SDH je povedal, da so trenutni cilji SDH jasni; doseči čim višjo kupnino in s tem proračunske prejemke. Pirc v trenutni ureditvi vidi kar nekaj ovir za delavske odkupe, seveda tudi to, da imajo zaposleni praviloma premalo kapitala. Matej Pirc: "Za tovrstne odkupe bi lahko bile primerne nišne, bolj intenzivne družbe, ne pa tiste, ki zahtevajo veliko vlaganja v razvoj, pomembni pa bi bili tudi urejeni postopki za tovrstne prevzeme." Podobno je menil tudi Aleš Koršič iz DUTB, ki je dejal, da trenutna ureditev DUTB ekonomske demokracije ne vključuje. Na DUTB se zdaj, ob vseh drugih interesentih za odkupe, obračajo tudi zaposleni. Koršič: "A tukaj naletijo na finančne težave, zato bi bilo treba pri teh možnostih najti sistemske rešitve zanje."
Na posvetu se je predstavilo veliko različnih "deležnikov", ki se že intenzivno ukvarjajo z različnimi oblikami ekonomske demokracije. Domel, ki je v 100-odstotni lasti zaposlenih in je očitno tudi zaradi tega preživel naravno katastrofo Železnikov pred nekaj leti in potem gospodarsko krizo in je danes zelo uspešno mednarodno podjetje, je predstavil nekdnaji predsednik uprave Štefan Bertoncelj, zdaj svetovalec uprave. Novi M Tom je nastal na pogorišču starega Toma, potem ko je skupina nekdanjih tomovcev zagnala proizvodnjo in ji je uspelo na koncu od DTUB odkupiti tudi proizvodno halo, je uspešno zgodbo novega podjetja v lasti zaposlenih povela Damjan Burger iz M Toma. Drugače, slabo, se je zgodba končala za Novi Novoles, kjer so bili pobudniki, že organizirani v zadrugo na koncu izigrani; tudi zaradi nekoordiniranih ministrstev, je povedal Franci Šali. Ob tem ni bilo zaprvaljeno samo zaupanje zaposlenih iz Novolesa, je poudaril,ampak tudi dostojanstvo.
