Vse o izvršbah na računu in bančnih stroških

Bralec je zaradi spremembe bivališča šele po več letih ugotovil, da je imel na bančnem računu številne izvršbe. Banko je zato zaprosil za podatke o njihovem poteku, a si s prejeto dokumentacijo ni znal pomagati.

Na izpiskih namreč po njegovih besedah pogosto ni jasno, kdo je izvršbo izdal, kolikšna sredstva so bila na določen datum nakazana posameznim upnikom in koliko jim še dolguje. Za pojasnilo smo zaprosili NLB, katere komitent je bil. Sporočili so nam, da konkretnih poslov s strankami ne morejo komentirati, da pa dolžnik na zahtevo lahko pridobi tako podatke o izplačilih in upnikih, kot tudi kopije prejetih sklepov o izvršbi.

Pred pričetkom izvršb je imel bralec na računu precej denarja, med izvršbami pa se je znašel tudi v negativnem stanju. Pri bankah smo zato preverili, koliko sredstev mora po poplačilih še ostati na dolžnikovem računu ter na kakšni podlagi in v kolikšni višini pri izvršbah banke zaračunavajo svoje stroške.

Sklep o izvršbi na bančnem računu lahko izdata davčna in carinska uprava, na predlog upnika pa tudi sodišče. Izvršilne stroške sklepa mora po besedah Tine Hrastnik iz Okrajnega sodišča v Ljubljani plačati upnik, nato pa lahko od dolžnika zahteva povrnitev tega denarja. Na UniCredit Bank pravijo, da sodišče sklep pri tem praviloma pošlje vsem bankam, kjer ima dolžnik odprt transakcijski račun.

Stroške zaračunajo takoj po prejemu sklepa

Takoj po prejemu sklepa večina bank, ki smo jih prosili za odgovore, obračuna stroške njegove obdelave. Pri NLB fizičnim osebam za ta postopek zaračunajo 33,38 evra, pri Novi KBM 38 evrov, pri Abanki 30 evrov in pri UniCreditu 25 evrov. Ob prejemu sklepa Hypo banka stroškov še ne zaračunava.

Če primarna banka, ki ji to vlogo določi izdajatelj, ugotovi, da dolžnikova sredstva na njenem računu zadoščajo za poplačilo terjatve, o tem obvesti druge banke in jim sporoči, da prenehajo z rubeži.

Pri poplačilu upniku banka dolžniku obračuna nadomestilo za nakazilo sredstev. Pri NLB znaša 2,09 evra, pri Abanki 2,10 evra, pri UniCredit Bank pa 5,5 evra. Pri Novi KBM ne glede na število nakazil v posameznem dnevu zaračunajo strošek v višini 11 evrov. Hypo banka za prvo izvršitev sklepa zaračuna 23,5 evra, skupaj s plačilnim nalogom v višini 4,5 evra strošek znaša 28 evrov.

Primarna banka zbira sredstva tudi iz dolžnikovih računov pri drugih bankah. Na Abanki pravijo, da v vlogi sekundarne banke za prenos sredstev primarni banki obračunajo enak strošek, kot pri nakazovanju sredstev upniku v vlogi primarne banke. Če primarna banka tudi od drugih bank ne prejme dovolj sredstev, upnika poplača delno, dolžniku pa blokira račun. Pri UniCredit Bank dolžniku za blokado računa obračunajo strošek v višini 15 evrov.

Dolgotrajni postopki so dragi

Na blokiran račun stranka še vedno lahko prejema plačo ali druge prejemke. Ob upoštevanju zakonskih omejitev pa lahko deloma banke tudi te zarubijo, in sicer vse dokler upnik ni v celoti poplačan, pri tem pa banka vsakič zaračuna stroške nakazila. Pri Hypo banki strošek vsakega nadaljnega nakazila skupaj znaša 17,3 evra. Ob dokončnem poplačilu terjatev UniCredit Bank kot primarna banka stranki zaračuna nadomestilo 25 evrov. Tako kot je opisano dolžnika pogosto terja več upnikov. Banke praviloma obračunajo nadomestilo za vsak prejet sklep o izvršbi in za vsako nakazilo upniku ali primarni banki. Tako lahko posameznikovi skupni stroški strmo narastejo.

Vrstni red poplačila upnikov banke določijo glede na priporočila Združenja bank Slovenije (ZBS). Praviloma banka najprej do konca poplača prvega upnika in nato prične z izvrševanjem sklepa drugemu upniku, razen kadar na isti dan prejme več sklepov – takrat jih poplačuje sorazmerno.

Koliko sme banka trgati?

Določenih vrst prejemkov, kot so denimo starševski dodatek, denarna socialna pomoč ali štipendija, banke upniku ne smejo zarubiti. Na UniCreditu pojasnjujejo, da je delež sredstev, ki jih banka lahko rubi, odvisen od višine in vrste priliva na transakcijski račun. Iz Hypo banke so sporočili, da je pri sodnih sklepih komitent upravičen do dviga osebnega dohodka v višini minimalne neto plače (trenutno 599,73 evra), v primeru davčnega sklepa pa do dviga 70 odstotkov minimalne bruto plače (trenutno 548,56 evrov). Če sredstev, ki jih banka ni smela rubiti, komitent ne dvigne, se mu po preteku enega meseca lahko rubijo.

Na Abanki poudarjajo, da te zakonske omejitve veljajo le za izplačila upnikom, ne pa tudi za stroške izvršb in druge stroške, ki jih komitentu zaračuna banka. Te banka zaračunava glede na objavljeno tarifo, v skladu z njenimi splošnimi pogoji.

Ob tem poudarjajo, da imajo banke ne glede na to, ali dejansko nakazujejo sredstva iz dolžnikovega računa, z izvršbo precejšnje stroške. Med drugim nastanejo zaradi vzpostavitve posebnih oddelkov za izvrševanje sklepov, stroške imajo z vzdrževanjem programske opreme, z izračunavanjem zamudnih obresti za upnika, pri komunikaciji z drugimi bankam in pri poročanju pristojnim organom.