Tiskane izdaje
Ljubljana – Zadnji dan v letu se bo iztekla nagradna igra finančne uprave Vklopi razum, zahtevaj račun, a že 1. januarja se bodo potrošniki lahko z računi vključili v novo igro za tri različne nagrade. Igralci bodo še naprej lahko sestavljali tudi pakete s papirnimi računi. Le v elektronski obliki pa se bodo lahko potegovali za nagradi Storitve in eDavki.
Po besedah Stojana Glavača iz finančne uprave (Furs) bo 12. januarja 2017 dopoldne na prvem programu nacionalne televizije med oddajo Dobro jutro potekalo še četrto, zadnje žrebanje nagrajencev, ki so s paketi desetih računov različnih izdajateljev sodelovali v zaključnem krogu igre Vklopi razum, vzemi račun. V to igro se je torej še vedno mogoče vključiti do 31. decembra.
»Predvidevamo, da bo v četrti krog žrebanja vključenih približno 230.000 paketov z 10 računi različnih izdajateljev.« Samo za en krog igre so torej igralci zbrali 2,3 milijona računov.
Novo nagradno igro za potrošnike, ki jo bodo prav tako v trimesečnih krogih prirejali od 1. januarja 2017, so si v finančni upravi zamislili tako, da bodo kupce spodbujali k elektronskemu zbiranju računov. V vsakem od štirih žrebanj bodo podelili tri nagrade po 10 tisoč evrov, skupaj torej 30 tisoč evrov, 120 tisoč evrov v vsem letu – pri sedanji igri v enem krogu podelijo za 31 tisoč evrov nagrad.
Za nagrado Paket računov se bodo igralci še vedno lahko potegovali s papirnimi računi, tako da bodo v ovojnicah pošiljali po deset potrdil različnih izdajateljev. Hkrati bodo lahko račune za to nagrado pošiljali tudi prek mobilnih telefonov in prek spleta.
Tudi v stanovanje, a z odločbo
Za nagradi Storitve in eDavki bo mogoče v igri sodelovati le z elektronskimi podatki. »Z večjo uporabo eDavkov želimo zmanjšati papirno birokracijo in poenostaviti, skrajšati ter poceniti upravne postopke,« pravi Stojan Glavač.
Poleg tega bo nagrada Storitve usmerjena tudi na določen krog zavezancev za račune, poudarjajo v generalnem finančnem uradu: »S posebno nagrado bomo spodbujali potrošnike k jemanju računov od podjetij in podjetnikov, ki opravljajo storitve na domu – na primer pleskarji, vodovodarji, električarji, gradbinci, parketarji ... Ti namreč glede izdajanja računov sodijo med najbolj rizične davčne zavezance, pri katerih je nadzor zelo težaven, saj storitve potekajo na domu za zaprtimi vrati.« Za nagradi eDavki in Storitve se torej ne bo mogoče potegovati s papirnimi računi.
V povezavi z nadzorom pri zavezancih, ki storitve opravljajo »za zaprtimi vrati«, nam pojasnjujejo, da imajo predstavniki Fursa pooblastilo, ki omogoča uradni osebi, da stopi na zemljišče, v prostore in objekte ter jih pregleda: »To pomeni, da lahko uradna oseba stopi na vsa zemljišča, v objekte, poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, ter si jih ogleda in pregleda. Za poslovne prostore štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec določi kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost. Omejitve pa ima nadzornik pri vstopu v stanovanje.«
Samo z dovoljenjem zavezanca oziroma posameznika smejo inšpektorji pregledati tudi stanovanjske in druge prostore, ki niso določeni kot sedež dejavnosti, kadar sumijo, da v njih poteka neprijavljena pridobitna dejavnost: »Če sumijo, da se v stanovanjskih prostorih opravlja delo na črno, posameznik pa ne dovoli vstopa v stanovanje, je potrebno predhodno pridobiti odločbo pristojnega sodišča o hišni preiskavi.«
Po pojasnilih finančne uprave so v nekaj primerih od sodišča že dobili odločbo za hišno preiskavo, med nadzorom odkrili delo na črno in posamezniku izdali odločbo, »s katero so mu prepovedali opravljanje dejavnosti ali dela na črno ter izrekli kazen«.
Dosegli, kar so želeli
Igro z računi je finančna uprava uvedla hkrati s sistemom davčnih blagajn, ki je za izdajatelje računov obvezen od 2. januarja letos. Po besedah namestnika generalne direktorice finančne uprave Petra Gruma je namen nagradne spodbujati kupce blaga in storitev, naj zahtevajo, vzamejo in preverijo račune.
Sogovornik, ki je bil vseskozi vključen v projektno skupino za uvedbo davčnih blagajn, je v začetku leta predvidel, da se bo v igro vključilo veliko potrošnikov: »Če govorimo o absolutnem številu posredovanih računov, pričakujemo veliko udeležbo. Če nam bodo potrošniki posredovali zgolj 0,1 odstotka izdanih računov, teh pa naj bi bilo od tri do pet milijonov na dan, to na letni nivoju pomeni med 1,1 in 1,8 milijona računov. Upamo pa, da bo v žrebanja vključenih več kot 0,1 odstotka računov.«
Njegova pričakovanja so se izpolnila. Prek sistema za potrjevanje računov izdajatelji vsak dan označijo okoli tri milijone računov. Originalni računi, ki jih dobivajo na papirju ali prek pametnih mobilnih telefonov, inšpektorjem finančne uprave omogočajo, da pri tveganih skupinah zavezancev preverjajo, ali so račune označili prek sistema davčnih blagajn in jih pozneje tudi niso izbrisali iz zapisov dnevnega prometa.
