Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko javni uslužbenci spet zahtevajo več, je treba spomniti na finančno (ne)stabilnost Slovenije. Javni dolg, merjen v evrih, se še vedno povečuje, pri tem pa je vse večji delež izdatkov javnih financ namenjen za plače javnih uslužbencev in pokojnine.
Več kot 23 odstotkov vseh odhodkov javnih financ so stroški dela in ta delež se je v zadnjih desetih letih povečal. Večji delež imajo le še pokojnine. Delež teh v javnih izdatkih znaša več kot 25 odstotkov in se je v zadnjih desetih letih povečal za več kot odstotno točko, če bi zaradi krize usahnili prihodki.
Rast zahtevanih donosov
Slovenija bo danes prvič letos z izdajo zakladnih menic iskala likvidnostna sredstva. Predviden obseg izdaje znaša 70 milijonov evrov, kar pomeni, da zgolj nadomešča zapadle obveznosti. Ta teden mora namreč tudi vrniti 72 milijonov evrov. Kljub temu pa likvidnostno država vsaj ta mesec še ne bi smela imeti težav, saj se je že prve dni januarja zadolžila za 1,5 milijarde evrov. Toda skoraj gotovo se bo še pred začetkom pomladi ponovno zadolžila. Razmere na finančnih trgih kažejo, da se bo država zadolžila dražje kot na začetku leta. Zahtevani donosi 10-letnih obveznic Slovenije so namreč zrasli za okoli 0,4 odstotne točke.
Letos vsaj dve milijardi evrov nove zadolžitve
Finančne obveznosti države v prvih petih mesecih znašajo okoli 2,8 milijarde evrov. Toliko bo morala vrniti glavnic obveznic, zakladnih menic in obresti. Med drugim mora v drugi polovici marca vrniti milijardo evrov za zapadle obveznice, nato pa še 79 milijonov evrov aprila in okoli 750 milijonov evrov maja. Maja zapade prva od petih izdaj dolarskih obveznic.
Iz programa financiranja proračuna za letos je razvidno, da se mora Slovenija letos zadolžiti skupno za najmanj 2,2 milijarde evrov. Kljub temu da naj bi imel proračun letos 51 milijonov evrov presežka, pa mora država tudi za potrebe proračuna poiskati okoli pol milijarde evrov. Obveznosti so nastale v premoženjski bilanci. Poleg tega je še 2,6 milijarde evrov vračila glavnic državnega dolga. Delno bo država obveznosti pokrila z zmanjšanjem rezerv v državni zakladnici, predvidoma za 800 milijonov evrov.
Javne plače v krizi poletele
Strma rast zadolženosti Slovenije se je začela z gospodarsko krizo. Strošek plač v javnem sektorju se je v letih 2008 in 2009 povečal za več kot petino prav v času, ko je Slovenija padla v krizo. Primanjkljaj javnih financ je leta 2009 znašal skoraj dve milijardi evrov in prav toliko tudi leta 2010. Javni dolg se je še pred sanacijo bank povečal za 11 milijard evrov, pretežno zato, ker državi svoje porabe ni uspelo prilagoditi razmeram.
Stroški obresti kmalu spet navzgor
Letni znesek obresti za najeta posojila se je v zadnjem desetletju potrojil in zdaj znaša okoli milijardo evrov. Povprečna obrestna mera trenutno izdanih državnih obveznic znaša dobre tri odstotke, kar je odstotno točko manj kot pred štirimi leti. Toda pozor, upadanje stroškov financiranja se ustavlja. Naše projekcije kažejo, da se lahko povprečna obrestna mera v prihodnjih desetih letih zniža še za okoli pol odstotne točke, če država ohrani obstoječi obseg zadolženosti in če se nizke obrestne mere ohranijo vsaj še dve leti. To pa tudi pomeni, da če so lani stroški obresti upadli kljub povečanju zadolženosti, pa se to že prihodnje leto verjetno ne bo več zgodilo. Vsak evro dodatnega dolga bo prinesel tudi večje breme v državno blagajno. Država sicer lahko stroške znižuje tudi s krajšanjem ročnosti novega zadolževanja, a to pomeni kopičenje letnih obveznosti refinanciranja.
Po Moody's le malo iz blata
Prvi paket poceni zadolževanja iz leta 2014 je morala Slovenija refinancirati že lani. Večji obroki pa bodo državno zakladnico začeli mučiti po letu 2020. Če je država predlani in lani izdajala obveznice z zapadlostjo leta 2040, bo tako dolgih ročnosti v prihodnje čedalje manj, saj se stroški tega dolga že zdaj opazno dvigajo.
Pri tem pa je še treba opozoriti, da je slovenski državni dolg še vedno precej nevarnejši kot pred desetimi leti. Med letoma 2006 in 2011 je imela Slovenija pri Moody's bonitetno oceno Aa2, zdaj je pet stopenj nižje. Moody's je bonitetno oceno Slovenije v zadnjih štirih letih zvišal za tri stopnje. A to pomeni, da smo le dve stopnji nad mejo, pri kateri Moody's dolg ocenjuje za špekulativno naložbo. Ko se bo zadolževanje spet podražilo, bo to skokovito naraslo, če država ne uredi javnih financ in zmanjša zadolženosti.
