Za slabe prakse odgovorne tudi uprave

 Ena osrednjih nalog AZN in samih zavarovalnic bo večja skrb za zavarovance in zavarovalniške potrošnike

Objavljeno
20. junij 2016 20.42
Slovenija.Ljubljana.19.10.2011 Sergej Simoniti novi direktor Pozavarovalnice Sava.Foto:Matej Druznik/DELO
Silva Čeh
Silva Čeh

Ljubljana – Slovenske zavarovalnice po uvedbi direktive Solventnost 2 izkazujejo 261 odstotkov presežka kapitalske ustreznosti. Ne glede na njihovo kapitalsko trdnost pa si bo Agencija za zavarovlani nadzor (AZN) v prizadevala za čim večjo varnost zavarovancev, tudi zaradi zadnjih dogodkov, ki so izbili v povezavi s spornimi življenjskimi zavarovanji v Nemčiji in še kje.

Problem, ki je v zadnjih dneh završal v nekaterih medijih (Finance, Dnevnik) glede oškodovanih zavarovancev življenjskih zavarovanj zlasti v Nemčiji, kjer bi se lahko po razsodbi evropskega sodišča v Luksemburgu tožbe oškodovanah zavarovancev povzpele na vrtoglavih 400 milijard evrov, v sosednji Avstriji na polovico te vsote, je Sergej Simoniti, direktor AZN dejal: »V Sloveniji zaenkrat ne vidimo, da bi to bil sistemski problem, vendar zadevo še proučujemo.«

Vsekakor pa je direktor AZN Simoneti poudaril, kako pomembno je, da so zavarovalni potrošniki pred sklenitvijo, spreminjanjem ali odpovedjo zavarovanj, zlasti dolgoročnih zelo premišljeni. In naj sklepanja zavarovalnih pogodb, zlasti dolgoročnih, ne jemljejo preveč lahkotno in pri tem naj ne upoštevajo nasvetov kogarkoli. Ena od osrednjih nalog, ki si jo je slovenski zavarovalniški regulator zadal - očitno tudi zaradi direktive Solventnost 2 in lani uveljavljenega novega zavarovalniškega zakona - je prav poudarjena zaščita zavarovancev in drugih zavarovalniških potrošnikov.

Eno glavnih tveganj na trgu

V Sloveniji je pod ingerenco AZN 18 zavarovalnic in okrog 10.000 licenciranih zavarovalnih zastopnikov in posredniških družb, ki jim tudi pri nas menda ustanavaljanje obvodnih družb ni bil velik problem. Kakor je videti, je večtisočglava množica posrednikov kar zalogaj za 40 zaposlenih na AZN. Zato je pomebna strategija nadzora, ki jo je sprejela AZN: tako za nadzor nad ravnanji zavarovalnic in drugih udeležencev na trgu kot neposredno varstvo potrošnikov. Tudi evropski zavarovalniški regulator EIOPA je po uveljavitvi Solventnosti 2 (1. januar 2016) glavnino svoje pozornosti namenil prav neposrednemu varstvu zavarovalniških potrošnikov.

Simoniti: »Na AZN smo identificirali, da predstavljajo slabe prodajne prakse eno glavnih tveganj na našem zavarovalnem trgu.« S poudarjeno skrbjo za varstvo potrošnikov gre tudi za varstvo trga, kajti prav s slabimi praksami se krepi nezaupanje vanj. Veliko tveganj izhaja očitno iz prodajnih kanalov, ki ponujajo produkte, ki jih potrošniki ne potrebujejo, si jih ne morejo privoščiti in so z njimi slabo seznanjeni.

Agencija se bo pri okrepljenem varstvu potrošnikov posluževala več orodij, od neposrednega nadzora, do ozaveščanja potrošnikov, brošure, kakršna je lani prispela na vsa slovenska gospodinjstva, lotili se bodo finančnega opismejevanja. In uvedli direktivo IDD še pred končnim datumom njene vpeljave (začetek 2018) v delih, ki so zlasti pomembna za tveganja potrošnikov.

Na AZN bodo sprejemali pritožbe zavarovancev, a te morajo tudi na zavarovalnicah, saj jim novi zakon nalaga obvezni sistem pritožb. Vsekakor pa je Simoniti poudaril: »Zelo pomembna odgovornost do slabih praks v zavarovalnicah je tudi odgovornost uprav zavarovalnic. Poslovodstva se morajo zavedati, da odgovarjajo za karkšnekoli sistematične kršitve pri prodaji tako znotraj zavarovalnice kakor preko zunanje mreže.«

Hkrati z uvedbo Solventnosti 2 se morajo zavarovalnice in zavarovanci tudi zavedati pomena, ki ga prinašajo nove tehnologije, ki so lahko pozitivne, včasih pa tudi negativne.

Slovenske zavarovalnice izkazujejo po režimu Solventnost 2 kapitalske presežke v višini 261 odstotkov oziroma v razponu od okrog 120 odstotkov pa vse do 700 odstotkov in je torej jasno, da lahko izpolnjujejo vse zakonske zahteve. Skupni znesek dovoljenega solventnega kapitala znaša 2,3 milijarde evrov, skupni znesek zahtevanega solventnostnega kapitala pa je visok 913 milijonov evrov, torej gre za skupni presežek dovoljenega kapitala 1,4 milijarde evrov.

Primerjave z drugimi državami glede teh presežkov so menda še prezgodnje, vse je odvisno od tega, kakšen ciljni kapitalski presežek si opredeli posamezna zavarovalnica glede na svoj poslovni model, kako bodo vplivali na optimizacijo modelov volatilnost finančnih trgov in podobni dejavniki.