Za več kibernetične varnosti

S strategijo kibernetske varnosti proti kibernetičnim napadom, ki so ena od najpomembnejših varnostnih groženj v sodobnem svetu.

Objavljeno
26. februar 2016 18.57
Silva Čeh
Silva Čeh

Ljubljana – Slovenija je dobila strategijo kibernetične varnosti, potem ko je ta pomemben dokument končno sprejela tudi vlada. Ta odločitev ni bila neopažena, na nacionalni televiziji jo je le nekaj ur po sprejetju pohvalil celo pomočnik generalnega sekretarja Nata za nove varnostne izzive Sorin Ducaru.

Nacionalna strategija kibernetične varnosti je bila ta teden v vladi vendarle sprejeta, zdaj je pred njenimi »skrbniki« kopica nalog, ki bodo na koncu tudi Slovenijo umestile med države, kjer delujejo dovolj – vsekakor pa bolj kot zdaj – usklajeno različni sistemi za kibernetično varnost. Kajti šele s to strategijo se bo lahko okrepilo in sistemsko uredilo področje, od katerega so odvisni tako gospodarske kot negospodarske dejavnosti in življenje celotne družbe, saj so vsi ti sistemi vse bolj vpeti in odvisni od uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Ali kakor je že v uvodu sveže sprejete strategije omenjeno: »Vse izrazitejši je trend uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (tudi) za politično, gospodarsko in vojaško prevlado.«

Zato so tudi kibernetični napadi ena od najpomembnejših varnostnih groženj v sodobnem svetu in zato »je že pred časom postala kibernetična varnost pomemben integralni del nacionalne varnosti držav«. Slovenijo k vzpostavljanju te pomembne varnosti zavezujejo tako resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije kot kibernetična strategija EU in njene varnostne direktive. A je v strategiji tudi izpostavljeno, da bo: »Zagotavljanje varnosti kibernetičnega prostora uravnoteženo med interesi zagotavljanja varnosti in ekonomske upravičenosti ter človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.«

Čeprav v državi sistem kibernetične varnosti deluje, od SI CERT (Slovenski nacionalni odzivni center za omrežne incidente) do policije, ministrstva za obrambo, Sove, ministrstva za javno upravo ..., tudi kratka analiza v sprejeti strategiji potrjuje, da so vsi vpleteni sistemi, razen policije, podhranjeni, in ker še nimamo koordinacijskega telesa, ni pravega sodelovanja med njimi. Tudi zato je zdaj temeljni cilj strategije jasno izražen: do leta 2020 vzpostaviti učinkovit sistem zagotavljanja kibernetične varnosti, ki bo preprečeval in odpravljal posledice varnostnih incidentov. Seveda so vsi varnostni cilji kibernetične varnosti pomembni: od krepitve sistemske ureditve kibernetične varnosti do varnosti državljanov in gospodarstva v kibernetičnem prostoru, zagotavljanje kibernetične varnosti na področju javne varnosti, zatiranje kibernetičnega kriminala, razvoj obrambnih kibernetičnih zmogljivosti, zagotavljanje ključnih sistemov ob velikih naravnih in podobnih nesrečah ter krepitev nacionalne kibernetične varnosti z mednarodnim sodelovanjem.