Tiskane izdaje
Državljan s tisoč evri neto plače v državni proračun na leto prispeva 4640 evrov (davek na potrošnjo in akontacija dohodnine), če ima v lasti še kakšno nepremičnino, se ta znesek še zviša. Če podjetnik ustvari 12.000 evrov dobička, v državni proračun nakaže 6173 evrov. Tisti, ki zaslužijo več, tudi plačajo več.
Največ denarja iz davčnih prihodkov se v državno blagajno steče iz davka na dodano vrednost, torej prek vsakdanjih nakupov hrane, tehnične opreme, pohištva, avtomobilov in različnih storitev. Lani smo za to prispevali 3,2 milijarde evrov. Prek davka na domače blago in storitve pa smo lani plačali skupaj 5,2 milijarde evrov davkov. Poleg že omenjenega DDV, velik delež (1,5 milijarde evrov) nanesejo trošarine, še posebno trošarine na energente, ki v proračunu prispevajo 988 milijonov. Kar nekaj davka dobimo tudi zaradi uvoza blaga iz tujine (738 milijonov evrov).
Za tisoč različnih stvari
Davke skupaj z drugimi prihodki proračuna (viri iz EU, donacije …) porabimo za plače učiteljev, policistov, gasilcev, vojakov in drugih javnih uslužbencev, vzdrževanje šolskih stavb, ogrete prostore, igralno opremo v vrtcih, subvencioniran javni prevoz, starševski in otroški dodatek, nadomestilo za primer brezposelnosti, socialne in Zoisove štipendije, malico otrok, invalidnine, nove urgentne centre, nujno medicinsko pomoč, zavarovanje cest in drugih 1014 stvari, kolikor je postavk v državnem proračunu na odhodkovni strani (v infografiki prikazujemo le največje skupine). Država zaradi spremembe demografije velikokrat prispeva tudi denar za pokojnine in brezplačno zdravstvo.
Zbrani davki se povečujejo
Trikrat več denarja kot za transferje posameznikom namenimo za odplačevanje dolga in obresti. Leta 2015 smo z plačevanjem davkov državi zbrali sedem milijard evrov, milijardo več kot pred petimi leti in kar pet milijard evrov več kot leta 1995, kljub temu pa smo lansko leto ustvarili 1,35 milijarde evrov primanjkljaja, zaradi katerega smo se spet morali zadolžiti.
Koliko manjši bi bil primanjkljaj, če bi davke vsi plačevali, kot zahteva zakon, ne more verodostojno špekulirati nihče. Znano je le, da slovenska davčna uprava na leto odkrije za skoraj deset milijonov evrov davčnih utaj, v ciljno usmerjenih nadzorih uhajanja denarja v davčne oaze pa je finančna uprava v obdobju od leta 2009 do 2015 dodatno ugotovila obveznosti v višini 62,4 milijona evrov, 13,7 milijona v letu 2015.
