Tiskane izdaje
Ljubljana − Zavarovalnice zdaj še vedno delujejo po načelih stare direktive Solventnost I, a po 1. januarju 2016 bo dokončno drugače, saj bo zavladala direktiva Solventnost II. Tudi zato nastaja novi zavarovalniški zakon, ki bo v slovenski pravni red prenesel njene zahteve; zakon je zdaj v vladni obravnavi. Sergej Simoniti, direktor Agencije za zavarovalniški nadzor, pravi: »Direktiva in s tem zakon postavlja nove pogoje pri izračunu kapitalskih zahtev, ki so oziroma bodo usmerjene v prihodnost. Zavarovalnice bodo morale na določeni presečni dan (vsaj enkrat na leto) ugotoviti, katerim tveganjem so izpostavljene in koliko kapitala potrebujejo za takšna tveganja. Pri tem se ne upošteva zgolj (preteklega) zavarovalnega tveganja, temveč vsa tveganja, katerim bo zavarovalnica izpostavljena v prihodnosti. Zakon tako predpiše standardno formulo izračuna kapitalske ustreznosti, ki poleg zavarovalnih tveganj upošteva na primer tudi tržna, likvidnostna, kreditna in operativna tveganja. Če posamezni zavarovalnici predpisana standardna formula ne ustreza oziroma če zavarovalnica ugotovi, da je izpostavljena nekaterim drugim tveganjem, lahko oblikuje lastni interni model izračuna kapitalske ustreznosti, ki bo seveda predmet odobritve nadzornika.«
Učinkovit sistem upravljanja tveganj
V naši največji zavarovalnici, Zavarovalnici Triglav, odgovarjajo: »Pod novo direktivo bomo morali izpolnjevati tri sklope zahtev. Zahtevana raven kapitala bo po novem odražala profil tveganj, ki se jim zavarovalnica pri svojem poslovanju izpostavlja, potreben kapital se bo izračunaval na drugačen način, kakor se zdaj. Vzpostaviti je treba učinkovit sistem upravljanja tveganj, ki je sposoben identificirati in ovrednotiti vpliv poslovnih odločitev na profil tveganj, kapital in finančno stanje družbe. Zavarovalnica bo morala nadzorni agenciji in javnosti podrobno poročati o tveganjih, ki se jim izpostavlja, o kapitalski ustreznosti in upravljanju tveganj.« Na Triglavu že dlje časa izvajajo optimizacijo poslovanja družbe v luči zakonodajnih sprememb tako na strani naložb kot obveznosti. Triglav: »Samo zaradi uveljavitve direktive s 1. januarjem 2016 ne pričakujemo bistvenih sprememb.«
Tudi v Pozavarovlanici Sava potrjujejo: »Vse pomembne odločitve bo treba pretehtati tudi z vidika tveganj in posledično potreb po solventnostnem kapitalu. Dodatno bomo v skupini standardni izračun kapitalske ustreznosti podprli še z lastnimi modeli tveganj. Dosedanji izračuni kapitalske ustreznosti v skladu s Solventnostjo II, ki jih je izvedla Pozavarovalnica Sava in Skupina Sava Re, kažejo, da dokapitalizacije ne bodo potrebne. Treba pa je upoštevati, da izračun še ni čisto dokončen, saj so nekatere specifike in modeli še v fazi implementacije.«
Za več tveganj več rezervacij
Kje so se pokazale največje slabosti obstoječe zakonske ureditve? Sergej Simoniti: »Obstoječa ureditev je nesodobna.« Oziroma meni, da sodobni finančni trgi zahtevajo aktivnejše upravljanje tveganj, kar nujno ne pomeni strožjih pravil, temveč se oblikovanje pravil prepušča poslovodstvom v okviru danih kapitalskih zmožnosti. Toda, tako Simoniti: »Če pojasnimo na primeru: obstoječa zakonodaja predpisuje omejitve posameznih vrst naložb, nova zakonodaja teh omejitev ne pozna in določanje omejitev prepušča poslovodstvu. Vendar, če se bo posamezna zavarovalnica bolj izpostavila tržnim tveganjem (visoka koncentracija bolj tvegane naložbe, slaba valutna usklajenost in podobno) bo zato morala rezervirati več sredstev oziroma bodo njene kapitalske zahteve višje. To tudi pomeni, da bo moralo poslovodstvo vse poslovne odločitve presojati v odnosu do kapitala, kar bo tudi dodatno razvilo politiko upravljanja kapitala.« Torej zavarovalnice z novo ureditvijo res dobijo na videz več svobode pri svojih odločitvah, a ta bo omejena s kapitalskimi zmožnostmi in z nagnjenostjo k tveganjem posamezne zavarovalnice, meni Simoniti.
