Zoran Trifunović, največji davčni dolžnik med fizičnimi osebami

V razredu davčnega dolga v višini od enega do 10 milijonov evrov je 13 fizičnih oseb.

Objavljeno
15. april 2013 15.40
SAMO ZA NOVICE !!! slike:sn-trifun.RGB
Mo. B., Delo.si, STA
Mo. B., Delo.si, STA

Ljubljana - Največji dolžnik med fizičnimi osebami je Zoran Trifunović, lastnik nekdanjega podjetja Geocom, ki je Davčni upravi RS (Durs) dolžan med 10 do 20 milijonov evrov.

To sledi iz seznama davčnih dolžnikov, ki ga je danes objavil Durs.

V razredu davčnega dolga v višini od enega do 10 milijonov evrov je sicer 13 fizičnih oseb. Med njimi so še:

Igor Bavčar,

Ferdinand Božičnik,

Rok Furlan,

Besnik Gashi,

Hysen Gashi,

Mitja Hočevar,

Urban Marovt,

Vid Pavšič,

Mirko Pomberg,

Matej Raščan,

Drago Sotošek,

Željko Stokanić,

Anton Zvone Štorman.

Kdo je kdo?

Zoran Trifunović je lastnik nekdanjega podjetja Geocom in je bil leta 2008 tik pred absolutnim zastaranjem primera zaradi pomanjkanja dokazov oproščen obtožb organiziranja fiktivne prodaje naftnih derivatov. Konec 90. let je bil med obtoženimi za davčno utajo v višini več kot devet milijonov evrov pri trgovanju z naftnimi derivati. Za komentar danes ni dosegljiv.

Nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar, ki je tudi obtožen kaznivih dejanj, povezanih s sporno preprodajo delnic Istrabenza, ki jih je leta 2007 prodala Pivovarna Laško, se je na objavo davčnih dolžnikov odzval pisno. Izpostavil je, da v isti zadevi poteka glavna obravnava pred sodiščem, kjer brani svojo nedolžnost.

Ferdinand Božičnik je nekdanji uspešni mizar. Družba Mizarstvo Božičnik je šla v stečaj, zaposleni pa so ostali brez dveh plač, ki so jih Božičnikovi v zadnjem obdobju delovanja izplačevali z zamikom, niso dobili regresov in jubilejnih nagrad. Delodajalec zanje približno tri leta tudi ni plačeval prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Božičnik se je zato znašel na zatožni klopi, ker naj bi kršil temeljne pravice delavcev. Na krškem sodišču je bil že pred leti, in sicer zaradi domnevne poslovne goljufije. Najprej je bil na prvostopenjskem sodišču pogojno obsojen, nato pa po pritožbi na višje sodišče oproščen.

Durs je v inšpekcijskem nadzoru pri Roku Furlanu ugotovil, da njegovo premoženje krepko presega prijavljene dohodke, a ga je lastniku več betonarn in kamnoloma očitno uspelo še pravočasno prenesti na varno. Po podatkih časnika Dnevnik je Durs 14. februarja 2011 s sklepom Furlanu uradno prepovedal prosto razpolagati z lastniškimi deleži v štirih podjetjih. A je Furlanu uspelo rešiti domala vse premoženje. V mesecu dni pred izdajo omenjenega sklepa je tako na nove, večinoma tuje lastnike prenesel svoje nepremičnine, vozila ter podjetji Sector Estate in Gramatek Kamnolom, ki imata skupaj v lasti za okoli 10 milijonov evrov sredstev.

Podjetnik Vid Pavšič naj bi bil glavni organizator mreže zastopnikov slamnatih podjetij, v katera naj bi nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar - po mnenju kriminalistov - v minulih letih »prelil« okoli 1,5 milijona evrov denarja, s katerim naj bi kupoval delnice SCT. Je stari znanec Dursa.

Ta je namreč septembra 2004 zoper Pavšiča in njegovo podjetje DKT vložil kazensko ovadbo zaradi domnevne davčne utaje. Pavšič po ugotovitvah Dursa v letih 2002 in 2003 kot odgovorna oseba v podjetju ni oddal letnih obračunov davka od dobička pravnih oseb, čeprav naj bi v tem obdobju z računa podjetja dvignil za skoraj milijardo nekdanjih tolarjev denarja.

Durs je v inšpekcijskem nadzoru nad Matejem Raščanom maja 2012 ugotovil, da je v obdobju štirih let, ko se je dokopal do lastništva največje slovenske revijalne družbe Delo Revije, porabil skoraj štiri milijone evrov več denarja, kot ga je uradno zaslužil. Maja lani je šlo v stečaj tudi njegovo podjetje Monera, ki je družbi Delo Revije dolžna 33 milijonov evrov kredita.

Na seznamu fizičnih oseb, ki so dolžni med pol in milijonom evrov, je več kot 30 oseb. S padanjem dolga se veča število dolžnikov.

Durs in Carinska uprava RS sta danes objavili dva seznama, na katerih je skoraj 16.000 pravnih in fizičnih oseb, katerih neporavnane obveznosti skupaj presegajo 900 milijonov evrov.