Zpiz ne more upravljati demografskega sklada

Če vlada ne bo pripravila zakona o rezervnem demografskem skladu, ga bo vložila Zveza društev upokojencev Slovenije.

Objavljeno
05. avgust 2016 17.29
Predsednik društva upokojencev Stane Sušnik. V Ljubljani 5.8.2016[Stane Sušnik.upokojenci]
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je pred kratkim javno opozorila, da je vlada z ustanavljanjem rezervnega demografskega sklada, ki naj bi pokrival manjkajoča sredstva za pokojnine, zamudila že vse zakonske roke. Še posebno jih je razburila informacija, da je vlada ustanovitev tega sklada odložila. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Zdusa Janezom Sušnikom.

V Zdusu ste zelo nezadovoljni, da demografski sklad še vedno ni ustanovljen. Zakaj se vam zdi oblikovanje tega sklada tako pomembno? Država že zdaj pokriva pokojninsko vrzel, Kad pa tudi prispeva denar za usklajevanje pokojnin.

Neodvisni rezervni demografski sklad je bolj kot za upokojence pomemben za državo. Žalostno je, da moramo mi opozarjati državo, da so sklad predvideli tako pokojninski zakon, koalicijska pogodba kot tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH), a ga še vedno nimamo. Nobena od dosedanjih vlad tega ni izvedla.

Z oplemenitenjem sredstev sklada, ki je zelo pomemben za mlade rodove, predvsem zaradi pričakovanega podaljšanja življenjske dobe, in v katerem bi bila skoncentrirana sredstva iz virov osnovnega kapitala Kada, deleža v Zavarovalnici Triglav, deset odstotkov kupnine od prodaje državnih naložb in prihodki iz naravnih virov Republike Slovenije, bi zagotovili dodatna sredstva za stabilnost pokojninskega sistema.

Naj spomnim, da je Kad lani Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje namenil le 19 od 50 milijonov evrov za upokojenski letni dodatek (regres).

Da, vendar je to bilo tako in tako izredno nakazilo, saj naj bi bilo po zakonu o SDH teh 50 milijonov namenih zgolj za usklajevanje pokojnin. Pa se vam zdi ustanavljanje tega sklada sploh smiselno, glede na to, da država nima presežnih virov, ki bi jih namenila zanj, da bi sklad lahko pokril več kot milijardno pokojninsko vrzel?

Neodvisni rezervni demografski sklad nikoli ne bo mogel pokriti primanjkljaja v pokojninski blagajni, dobrodošel pa bi bil pri rednem in izrednem usklajevanju, da ta sredstva ne bi postala dodatno breme proračuna. Bolj kot za našo generacijo je ta sklad pomemben za generacije za nami. Do leta 2060 se pričakuje, da se bo življenjska doba povprečno podaljšala za šest do sedem let. Zato bi bilo treba akumulirati več sredstev, da sčasoma ne bo še večje revščine med upokojenci.

Kje pa vi vidite dodatne vire za demografski sklad poleg 34-odstotnega deleža v Zavarovalnici Triglav in desetine kupnin od prodaje državnih naložb, kar že zdaj predvideva zakon o SDH?

Dodatni vir prihodkov bi lahko bil od upravljanja državnih gozdov, od vodnih koncesij ali elektrike. Viri iz prihodkov naših naravnih surovin bi lahko polnili sklad, v katerega bi se preoblikoval Kad. Tudi s kapitalom, ki je že v Kadu, bi bilo mogoče bolje gospodariti, saj deset odstotkov akumulacije od lastninskega preoblikovanja niso bila skromna sredstva.

Kaj pa menite o najnovejšem predlogu poslanca Janka Vebra, da bi demografski sklad upravljal Zpiz, in ne vlada?

S predlogom gospoda Vebra se ne strinjam, ker bi s tako potezo podrli smisel obstoja Zpiza, ki ima točno določen namen: da pripravlja pogoje za upokojevanje, izplačuje pokojnine, usklajuje pokojninsko in invalidsko zakonodajo glede na število upokojencev in njihovih pravic do finančnega pokritja vseh obveznosti. Zpiz se ne more in ne sme ukvarjati s kapitalskimi naložbami.

V zadnjem odzivu ste zapisali, da vam je žal, da niste vložili svojega predloga zakona o demografskem skladu. Ta je, kot mi je znano, pripravljen in ste v Zdusu celo napovedovali, da ga boste vložili konec marca, če vlada ne bo napisala svojega. Zakaj tega potem niste storili?

Predstavniki vlade so nam ves čas zagotavljali, da ga bo pripravila vlada sama. Še maja 2016 smo dobili zagotovilo, da bo sklad ustanovljen in da bo zakon pripravljen za razpravo v državnem zboru letos jeseni. Pred kratkim smo bili obveščeni, da je vlada za zdaj sklenila odložiti ustanovitev neodvisnega rezervnega demografskega sklada.

Boste torej zdaj vložili svoj predlog zakona?

Konec avgusta načrtujemo sejo upravnega odbora. Glede na takratne odzive se bomo odločili, ali bomo predlog zakona vložili sami.

Kako pa? Računate na podporo poslancev ali boste zbirali potrebne podpise?

Mi smo o svojih stališčih obvestili tako poslance, vlado kot medije in pričakujemo podporo. Dobro smo bili sprejeti tudi v poslanskih skupinah, a do zdaj rezultatov z njihove strani nismo zaznali.

Zdus razumljivo veliko sodeluje z Desusom, vendar ste bili pred časom kritični do tudi te stranke, ker da vas ni vključila v pripravo zakona o demografskem skladu. Ste se torej nezadovoljni s tem sodelovanjem?

Naš strokovni svet je pogosto razpravljal o skladu in o tem smo obveščali tako Desus kot druge stranke. V Zdusu se namreč pogovarjamo z vsemi strankami, saj potrebujemo 46 glasov in nekoga, ki zakon tudi vloži.

Nazadnje smo doživeli razočaranje pri davčnih blagajnah, kjer smo videli, da Desus in tudi druge stranke našega predloga niso vložile v državni zbor. Ne gre za nezaupanje, ampak kot civilna družba delujemo v širokem konsenzu sodelovanja z vsemi strankami, tudi opozicijskimi. Desus je naravni zaveznik upokojencev, zato je bila stranka tudi ustanovljena, vendar tudi mi samostojno vlagamo predloge za zakonodajne spremembe.

Med drugim trenutno pripravljamo predlog sprememb za dvig spodnje meje pokojnine za 40-letno delovno dobo, in sicer bi ta znašala 440 evrov in ne bi dosegla niti praga revščine. Nerešenih je še veliko vprašanj, zato bo Zdus moral svoje interese poiskati pri politiki v državnem zboru in vladi, ki se morata zavedati, v kakšnem položaju živi skoraj četrtina vseh upokojencev.