Tiskane izdaje
Ljubljana - Na današnjem posvetu o velikih infrastrukturnih projektih v Sloveniji, ki sta ga pripravila Umanotera in inženirska zbornica, je predsednik vlade Miro Cerar po poročanju STA izpostavil izjemen pomen infrastrukture za našo državo. Zagotovil je, da si bo vlada skupaj s stroko prizadevala za infrastrukturne premike. Slovenija mora po njegovem prepričanju marsikaj zgraditi, česar doselj ni, postati mora ambicioznejša in dejavnejša.
Vlada je pred ključnimi odločitvami, "predvsem pa je pred nami veliko možnosti, da od pisanja strategij, programov in drugih dokumentov končno preidemo k mnogo učinkovitejši praksi, od besed k dejanjem," je poudaril Miro Cerar. Z vidika mnogih dosedanjih, žal tudi zgrešenih naložb, je po njegovih ocenah za ta premislek nekoliko prepozno. A je po njegovem prepričanju pomembno, da se na preteklih napakah učimo, ohranjamo dobro iz preteklosti ter izboljšujemo odnose ter stvari tam, kjer so potrebni prenove.
Evropska komisarka Violeta Bulc je v video prispeveku o priložnostih Junckerjevega investicijskega načrta po poročanju spletnih Financ dejala, da je pomemben del tega načrta aktiviranje zasebnega kapitala. Pogoji, da se program zažene, pa so vzpostavitev stabilnega finančnega okolja za pritegnitev zasebnega kapitala, regulatorne spremembe in dobri projekti, ki imajo stabilno donosnost. EU bo po komisarkinih besedah podprla projekte prometne infrastrukture, elektrifikacije prometa in naložbe v nove tehnologije ter inovacije.
Evropski poslanec in bivši predsednik slovenskega računskega sodišča Igor Šoltes na podlagi preteklih ugotovitev iz revidiranja načrtovanja in izgradnje velikih infrastrukturnih projektov trdi, da takšne projekte v Sloveniji vodimo in upravljamo slabo, pa naj gre za avtocestni križ, izgradnjo onkološkega inštituta ali pediatrične klinike. Ocene o vrednosti naložb so praviloma podcenjene, njihova vrednost od idejne zasnove do začetka uporabe pa naraste tudi za večkratnik osnovne vrednosti, pri čemer stroške, pogosto nepotrebne in na račun davkoplačevalcev, štejemo v desetinah ali stotinah milijonov.
Pavel Gantar, sociolog ter nekdanji predsednik državnega zbora in nekdanji minister najprej za okolje in prostor, nato za informacijsko družbo ter začasno celo za promet, je po poročanju spletnih Financ ugotavljal, da se veliki projekti končajo s prekoračitvijo proračunov in propadom velikih podjetij. Zakaj? Ker "stroka nima enotnih rešitev, kako naj bodo ceste grajene, niti kje naj potekajo. ... Finančno so ti projekti zahtevni, ni jih mogoče izvesti zgolj z zasebnimi sredstvi, praviloma jih ni mogoče končati znotraj enega mandata".
Za Dejana Makovška iz International Transport Foruma pri OECD je po poročanju spletnih Financ pomembno vprašanje, ali na finančnem ministrstvu naročajo neodvisne recenzije investicijskih programov večjih projektov, preden potrdijo njihovo financiranje.
Generalna direktorica direktorata za infrastrukturo Darja Kocjan je po poročanju spletnih Financ omenila, da načrtujejo ukrepe na železniški infrastrukturi od Kopra do madžarske meje, v prihodnje pride na vrsto tudi drugi tir Maribor - Šentilj. V predlog za Junckerjev paket so dali več železniških projektov, čeprav je vprašanje, koliko so ti projekti primerni, ker zanje ni mogoče dobiti zasebnih investitorjev. Velik izziv je tudi pomanjkanje denarja za vzdrževanje cestne infrastrukture.
Tomaž Košič iz DRI, Družbe za razvoj infrastrukture je pojasnil, da je v strategiji približno sto ukrepov na infrastrukturi. V operativnem programu je treba določit časovni načrt, vire in določiti, kdo bo pripravil ter izvedel projekte.
Če zgradimo drugi tir, bi lahko z milijardo evrov usposobili preostali del železniškega omrežja za nemoteno delovanje do leta 2030, je po spletnih Financah ocenil Jože Damijan in se vprašal, ali je ocena vrednosti gradnje tira Divača - Koper realna. "Železniška stroka iz tujine pravi, da bi za 1,4 milijarde evrov mogoče zgraditi že dvotirno progo", pravi. In dodal, da nas mora skrbeti, da Avstrija intenzivno vlaga v infrastrukturo. "Ko bo proga čez Slovenijo zasičena, se bo tovor preusmeril na ceste in na druga pristanišča. Če ni prometnice, ni razvoja."
