Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija ima razumevanje elektrike v genih, to ni omejeno le na energetiko. Preobrazba energetike je neizogibna, mavrici obnovljivih virov pa bo treba dodajati tehnologije, ki bodo slovenske, saj Slovenija živi od izvoza, pravi Robert Golob.
Ministrstvo za infrastrukturo je prejelo že več kot 1200 pobud in pripomb k osnutku energetskega koncepta, ki naj bi bil sprejet do začetka leta 2018. Svoje je prispevalo še devet strokovnjakov, ki, kot pravi predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič, niso povezani z nobenim lobijem, s knjižico Prispevki k razpravi o energetskem konceptu. Ribič je dodal, da želijo le pomagati ministrstvu z usmeritvami, ne pisati koncepta.
Dušan Plut je opredelil tri možnosti razvoja, prvi je fosilno jedrski, druga možnost je šibka decentralizacija, tretja pa močna decentralizacija proizvodnje energije. Plut podpira slednjo, saj je energetika že presegla nosilne zmogljivosti planeta. Kot je dodal, imamo v Sloveniji več obnovljivih virov kot jih potrebujemo, znanje in tehnologije. »Razvite države gredo v obnovljive, države v razvoju pa v klasične vire. Odločiti se moramo, kam spadamo, pa tudi ali bomo razvijali turizem, ki ob termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah ne uspeva, ali težko industrijo, za kar potrebujemo jedrsko energijo,« pravi Peter Kralj, ki je izračunal, da bi prehod na obnovljive vire zahteval 17,3 milijarde evrov.
»Obnovljivi viri se krepijo, kljub temu da na svetu zanje dajejo polovico manj subvencij kot za fosilna goriva. Prehod je mogoč že pred 2050, večje vprašanje je volja za to,« je dejal Dejan Savić iz Greenpeacea. Dodal je, da je čedalje več podjetij aktivistov, ki zahtevajo čisto energijo, nov koncept pa mora v središče postaviti porabnika, ki je lahko tudi proizvajalec energije. Dušan Florjančič je poudaril, da so alternativni viri pestri in uporabni. Slovenija lahko velik del potreb pokrije s hidroelektrarnami.
»Človek ni naravno tekmovalen, bolj je naravno sodelovanje, pa nas že 20 let silijo v tekmovanje,« je opozoril Natan Bernot in dodal, da še nobena strategija ni prinesla rešitev, prej dodatne težave, kot je Teš 6. Ravno zato je treba v pripravi energetskega koncepta združiti vse stroke.
»Liter bencina ima 10 kilovatnih ur energije. Če hočemo ves promet elektrificirati, potrebujemo dve jedrski elektrani s skupno močjo 2100 megavatov,« meni Janez Zakonjšek. Robert Golob je ob tem povedal, da niti omizje niti politika v doglednem času ne bosta dosegla soglasja, dobra novica pa je, da to sploh ni pomembno. »Cene elektrike na trgu se bližajo ničli, to je glavna posledica nemške politike. Drugi fenomen so ZDA, najprej so se usmerile v nafto, potem informacijsko tehnologijo. Zdaj se ZDA usmerjajo v elektrifikacijo avtomobilske industrije,« pravi Golob in dodaja, da mora Slovenija v tem najti svojo priložnost.
