Tiskane izdaje
Ljubljana – V obeh energetskih stebrih pri nas, HSE in Gen energiji, v digitalizacijo poslovanja že leta vlagajo milijonske zneske. Z novimi tehnologijami pa prihajajo novi izzivi, razpršena proizvodnja zelene elektrike in dejavni porabniki, ki bi trgovali med sabo.
»Hočemo več teh stvari, tako v Veliki Britaniji kot v Sloveniji,« o projektih digitalizacije energetike in drugega pravi britanska veleposlanica Sophie Honey in dodaja, da je prijetno presenečena nad dejstvom, da Slovenija ne sledi razvoju, temveč je med vodilnimi na svetu. Za Arneja Misleja iz Solvere Lynx je digitalizacija to, da imamo zbrane vse podatke o delovanju sistema v realnem času, za Marka Derčo iz A.T. Kearney pa, da izkoriščamo vse priložnosti, ki jih ponudijo nove tehnologije. Devid Palčič, direktor Robotine, je opozoril, da se zdaj ne pogovarjamo več o digitalizaciji – ta poteka že 30 let –, temveč o digitalni preobrazbi energetike in družbe, kar pomeni, da naprave med seboj sodelujejo.
Več zaupanja kupcev
Po izkušnjah digitalizacija prinaša višjo stopnjo transparentnosti, trgovska podjetja v energetiki lahko vzpostavijo tesnejši odnos s kupci, v ponudbo pa lahko dodajo tudi nove storitve. »Še veliko je možnosti povezovanja,« opozarja Derča in dodaja, da ko bo prvi projekt uspel, bo vsem lažje. Po mnenju Misleja je izziv sestaviti pravi poslovni model, za 10.000 ali 100.000 evrov lahko naredijo ogromno, a ni zagotovil, da bo naročniku model prinesel korist. Slovenija je pri tem kljub vsemu pred Nemčijo, kjer »so vsi navdušeni nad digitalizacijo, a so predstavitve kopije študij A.T. Kearney in podobnih organizacij, v pogovorih pa odkriješ, da se dejansko še nič ne dogaja,« pravi Mislej.
Gregor Novak iz družbe SunContract pa poudarja, da so avgusta lani končali zbiranje denarja (dva milijona evrov) za projekt platforme za neposredno trgovanje z elektriko med proizvajalci in porabniki na način »vsak z vsakim«. To je tudi podpora lokalni samopreskrbi z obnovljivimi viri energije. Platforma uporablja tehnologijo blockchain, ki omogoča varnost transakcij, vendar ne tudi možnosti za poslovanje v realnem času. Trgovanje na platformi se bo začelo 1. aprila, z dnevnimi transakcijami. »Naša želja je, da bi podatke s števcev uporabnikov lahko dobili v taktu petih minut, to smo tudi predlagali vladi,« pravi Novak.
Ne pogovarjamo se več o digitalizaciji, čas je za preobrazbo, pravijo v Robotini. Foto Blaž Samec/Delo
Lahko smo najboljši
Zbiranje denarja sicer ni bilo tako pomembno kot zbiranje skupin podpornikov iz tujine in Slovenije. Tako so zbrali tudi polovico kadrov podjetja, ki delajo na Kitajskem, Nizozemskem in drugod, nekateri tudi brezplačno. »Zanimanje je ogromno. Dobili smo ogromno pionirjev, ki bodo testirali aplikacijo. Priložnosti za povezovanje je veliko, lahko gremo na zahod in tudi na Daljni vzhod. Boljši smo lahko le, če imamo boljše podatke. Na svetu smo orali ledino, zdaj se pojavlja še več podobnih platform. Slovenija ima pri tem edinstveno zgodovinsko priložnost, je najuspešnejša država pri pridobivanju zagonskega denarja,« pravi Novak in dodaja, da lahko modele preverimo doma, potem pa jih izvažamo.
Načrt SunContracta je hitra širitev v Veliko Britanijo in Nemčijo. Pri nas je sicer ovira poceni elektrika. »Če uporabnik na mesec za elektriko plača 50 evrov, ne moreš ustvariti bogastva. Vendar so koristi preobrazbe lahko zelo velike, zlasti za velika podjetja, kjer je prehod težji, a nujen,« pravi Novak.
Najem namesto vložka
Strategija čedalje več velikih družb je, kot pravi Derča, da preprosto kupijo mala tehnološka podjetja. To je lahko v obojestransko korist, nove tehnologije pa se hitreje uveljavljajo. »Digitalizacija poteka že 30 let, če se ne bi delno digitalizirali, ne bi mogli opravljati dejavnosti,« pa meni Uroš Kerin iz Elesa. Med drugim so posneli vse daljnovode: kar je bilo prej na papirju nekje v kleti, je zdaj dosegljivo v dveh sekundah. Direktor Gen energije Martin Novšak pa je poudaril, da med drugim daljinsko upravljajo hidroelektrarne in povečujejo njihovo učinkovitost, kar je ponovil Matjaž Marovt, prvi mož HSE, in dodal, da digitalizacija povečuje tudi varnost v Premogovniku Velenje.
Elektro Ljubljana je, kot je opozoril predsednik uprave Andrej Ribič, med prvimi ob električnem omrežju potegnil še optično omrežje in bil prvi v Evropi, ki je takoj dobili podatek o lokaciji okvare na omrežju. 300 postaj Plinovodov deluje samodejno, poleg tega sistem senzorjev daje točne podatke o razmerah v ceveh in tudi o potrebi po zamenjavi cevi.
»Največja podjetja so v trendu. Če hočemo ustvarjati trende, pa bo treba več vlagati,« je povzel Kerin. Podjetjem ni treba vlagati v vse, kakšno rešitev lahko tudi najamejo, pa je pojasnil Peter Nemček iz družbe Cyber Grid. Novšak je strovnjakom za programsko opremo vrnil s prošnjo, da bi mu uredili tak sistem, ki se ne bi začel posodabljati vsakič ko vklopi računalnik in ki bi brez napak in sprememb deloval 20 let.
Veliko vprašanje je varnost, ob čemer je Novšak zagotovil, da naprave, ki so povezane s svetom, niso povezane z delovanjem jedrske elektrarne. Velika podjetja pa po Marovtovih besedah ne verjamejo v revolucionarne skoke, temveč v preizkušene tehnologije.
