Tiskane izdaje
Slovenija bo po njegovih besedah pravočasno, do 26. februarja, pripravila in EU prijavila ustrezne projekte. Drugi tir med Koprom in Divačo, nujno posodobitev proge med Zidanim Mostom in Celjem s povečanjem nosilnosti in nadaljevanje del pri Pragerskem.
V polni dvorani ljubljanske ekonomske fakultete − katere dekanja Metka Tekavčič se je priporočila, da bi lahko država večkrat namesto storitev zasebnih svetovalcev izkoristila njihove − sta Aleš Groznik in Jože Damijan predstavila predlog institucionalne ureditve financiranja prometne infrastrukture − s posebnim ozirom na drugi tir proge med Divačo in Koprom.
V študiji, ki jo je naročila Luka Koper, ugotavljata, da ustanovitev logističnega holdinga ne bi bila primerna. SŽ Infrastruktura naj bi se − kot del Holdinga Slovenske železnice ali pa kot izločena državna »Družba za železniško infrastrukturo« − zadolževala v svojem imenu in za svoj račun, država pa bi zagotavljala stoodstotno poroštvo.
Aleš Groznik je uvodoma opozoril, da lahko Slovenija svoj izjemni prometni položaj tudi izgubi. In ga izgublja, saj so se v Avstriji najprej umestili na baltsko-jadranski jedrni koridor, zdaj pa pospešeno gradijo (drago) infrastrukturo, čeprav nimajo zagotovljenega tovora, računajoč, po besedah Jožeta Damijana, da Sloveniji ne bo uspelo zgraditi koridorske proge do koprskega pristanišča. Evropske zahteve za jedrna omrežja so jasne: elektrificirane proge z 22,5-tonsko nosilnostjo in možnostjo 740-metrskih tovornih vlakov, ki peljejo sto kilometrov na uro.
Ekonomista Groznik in Damijan sta izračunala, da bi letne anuitete za poplačilo posojil Evropske investicijske banke znašale prva leta 18, kasneje, ko bi prišle na vrsto unovčitve obveznic, pa 51 milijonov evrov. Z različnimi viri bi tako na leto lahko zbrali 40 do 60 milijonov evrov. Luška koncesijska dajatev bi prinašala od pet do 9,5 milijona evrov (z višjimi prihodki se njena višina iz leto v leto povečuje), dividende Luke od šest do deset milijonov evrov (čisti dobiček Luke že zdaj presega 20 milijonov evrov), uporabnina SŽ 6,7 do 12,7 milijona evrov na leto, iz proračuna pa bi en cent pri litru bencina prinašal 22 do 27 milijonov evrov letnih prihodkov. Pri ceni 1,4 milijarde evrov je računanih za 250 milijonov evrov DDV, ki bi jih država lahko iz proračuna namenila drugim projektom infrastrukture. Država je za drugi tir že namenila več kot 40 milijonov evrov (odkupi zemljišč, projekti).
»Pri načrtovani gradnji drugega tira ni glavni problem denar, ampak okoljske omejitve. Na ministrstvu za finance imamo načelno stališče, da se mora naložba poplačati. V tem primeru ne smemo ponavljati napak, ki so jih zagrešili pri gradnji avtocestnega križa in v energetiki. Predlagani model financiranja je povsem sprejemljiv, vendar je treba upoštevati, da državna poroštva niso neomejena,« je na okrogli mizi dejal Metod Dragonja, državni sekretar v finančnem ministrstvu.
Dragonja je bil tudi povsem jasen: infrastrukturo bo gradila država, ki bo v njej ohranila kontrolni delež. Državni sekretar je še napovedal ustanovitev projektnih družb, ki ne bodo vezane na Slovenski državni holding, temveč na resorna ministrstva.
