EIB Darsu odobrila 51 milijonov za elektronsko cestninjenje

Novi sistem bo prispeval k zmanjšanju čakalnih dob za tovorna vozila, manjši porabi goriva ter zmanjšanju emisij.

Objavljeno
19. julij 2017 18.34
Ba. Pa.
Ba. Pa.
Ljubljana – Evropska investicijska banka (EIB) je v okviru naložbenega načrta za Evropo (t. i. Junckerjevega načrta) odobrila prvi večji slovenski infrastrukturni projekt, ki bo koristil jamstva iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Z jamstvom v višini 51 milijonov evrov bo Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) financirala nakup in uvedbo sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila na slovenskih avtocestah, so sporočili iz predstavništva Evropske komisije.

Dars bo s projektom v skupni vrednosti 105 milijonov evrov na 610 kilometrih avtocest in hitrih cest posodobil in zamenjal obstoječi sistem cestninjenja za tovorna vozila, ki trenutno temelji na plačevanju na cestninskih postajah, z elektronskim cestninjenjem.

Novi sistem bo prispeval k zmanjšanju čakalnih dob za tovorna vozila, manjši porabi goriva ter zmanjšanju emisij in hrupa. V skladu z novimi evropskimi trajnostnimi rešitvami za mobilnost bo novi sistem med drugim omogočal različne stopnje cestninjenja glede na kategorijo vozil in emisijske razrede. Vključuje tudi vzpostavitev centralnega sistema za integrirane zaledne storitve, mrežo storitev za stranke ter sistem za odkrivanje in pregon goljufij.

Eden od 63 projektov

Darsov projekt je eden od 63 projektov, ki jih je odobrila EIB. Podpora v skupni vrednosti 12,4 milijarde evrov bo namenjena projektom v zvezi z železniškim, cestnim, letalskim in pomorskim prometom ter obnovljivimi viri energije in energetsko varnostjo v Evropi.

Slovenija je bila v okviru naložbenega načrta za Evropo do zdaj uspešna z ugodnejšim financiranjem za mala in srednje velika podjetja. Evropski investicijski sklad (EIF), ki je del skupine EIB, je s Slovenskim podjetniškim skladom konec leta 2015 podpisal sporazum, ki slovenskim podjetjem s 180 milijoni evrov jamstev omogoča lažji dostop do financiranja. To naj bi do prihodnjega leta 1100 slovenskim podjetjem pomagalo pri rasti in razvoju.