Tiskane izdaje
Ljubljana – Vožnja po avtocesti v nasprotno smer je nočna mora tako upravljalcev avtocest kot udeležencev v prometu, ki je kljub vsem ukrepom nikoli ne bo mogoče popolnoma odpraviti, bi se pa tveganje z dodatnimi ukrepi – nekateri se že izvajajo – lahko zmanjšalo. V Sloveniji, kjer ni zelo izstopajočih odsekov, so razmere podobne tistim v Avstriji, Nemčiji ali Franciji. Dr. Tomaž Tollazzi z mariborske univerze si tudi ne upa pokazati na glavne kršitelje, a je med (policijsko) ugotovljenimi vožnjami v nepravo smer, kar je le manjši del, tri petine voznikov starejših od šestdeset let, tri desetine jih je vozilo pod vplivom alkohola in tri desetine med šesto večerno in drugo nočno uro.
V letošnjem šestmesečju so zabeležili 70 prijav vožnje v nasprotno smer, a jih je policija oziroma videonadzorni sistem Darsa potrdil le 23. Zaradi tega sta se zgodili dve hujši prometni nesreči, ni pa bilo mrtvih. Globa za vožnjo v nasprotno smer znaša 1200 evrov, voznik je kaznovan tudi z 18 kazenskimi točkami in posledično odvzemom vozniškega dovoljenja.
Več prometa zaradi vinjet, več napačnih voženj
Razvojno-raziskovalna naloga o ukrepih za zmanjšanje možnosti in analiza voženj v nepravilno smer na slovenskem avtocestnem omrežju, ki so jo za državno avtocestno družbo Dars naredili na mariborski univerzi oziroma tamkajšnji fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo kaže, da Slovenija pri tem tveganju med državami, ki si take podatke upajo objaviti, v nobenem pogledu ni izjema. Vse vožnje v nepravo smer, kar je najnevarnejše dejanje voznika motornega vozila, njihovo število pa se je povečalo z uvedbo vinjet in povečevanjem prometa, niso ne zabeležene, še manj sankcionirane.
Statistika o primerih vožnje v nasprotno smer je nepopolna, saj voznik pogosto zapusti avtocesto še preden ga policisti ustavijo. Med tistimi, ki vozijo v nepravo smer, je okoli 60 odstotkov moških. Med najpogostejšimi vzroki za vožnjo v nasprotno smer so poleg alkohola (in drugih psihoaktivnih substanc, recimo zdravil in mamil), težave z orientacijo oziroma zmedenost, duševne ali fizične omejitve ter nepoznavanje okolja. Največ takih primerov se zgodi dopoldne med 8. in 13. uro, popoldne med 15. in 18. uro ter, kot rečeno, zvečer in ponoči, med 18. in 2. uro. Več takih primerov je med vikendi.
Učinkoviti kratkoročni popravki
Odsevniki ali/in markerji na črtah, ropotne črte, ločilni robniki, plastični stebrički, tehnični sistemi (grablje), še nazornejša prometna signalizacija, usmerjevalne (vodilne) črte, tehnološko sodobno obveščanje na portalih, pametnih telefonih in podobno so rešitve, ki bi na avtocestah lahko zmanjšale število voženj v napačno smer.
Avtorji naloge – javnosti sta jo predstavila doktorja Tomaž Tollazzi in Marko Renčelj, predlagajo Darsu (in infrastrukturni direkciji DRSI), da na vseh priključkih ter na odprtih delih avtocest preveri kvaliteto (retroreflektivnost) prometnih znakov in talne signalizacije. Darsu tudi predlagajo, da ukine prehode med vozišči, ki jih pozimi uporabljajo plugi ko polkrožno obračajo, saj je to nevarno za vse udeležence v prometu, poleg tega pa omogoča obračanje vsem voznikom. Fizičnega preprečevanja prehodov med smernimi vozišči na odprtih odsekih in obnove talnih označb na priključkih se je Dars že lotil.
Na dvopasovnih priključkih, kjer so vozni pasovi ločeni le s polno črto, predlagajo kratkoročno vidnejše in slišnejše črte, dolgoročno pa ločilne otoke vzdolž celotnega priključka. Na nekaterih priključkih je Dars že namestil montažne robnike. Na samem zaključku priključkov, ob vključevanju na avtocesto, predlagajo v tujini že uporabljane plastične stebričke. Na priključkih, kjer bi se izkazalo, da je število voženj v napačno smer bistveno večje, pa predlagajo uvedbo tako imenovanih grabelj, ki so eden redkih fizičnih ukrepov, ki dejansko v celoti preprečijo vozilu, da nadaljuje vožnjo v napačno smer.
So grablje primerne?
Ogled grabelj v Avstriji, kjer jih poznajo že dobro desetletje, je pokazal, da na vsakih vgrajenih vsako leto ustavijo 10 do 12 vozil. Sistem je po besedah Tomaža Tollazzija varen, ne poškoduje prav vozečih vozil in ustavlja narobe vozeče, tako da bi jih bilo smiselno vgraditi tudi pri nas na tiste priključke, kjer bo ugotovljenih največ nepravilnih voženj. Vodja Darsove službe za upravljanje prometa in prometne varnosti Ulrich Zorin je sicer pojasnil, da tudi v Avstriji tistim petim, šestim grabljam, ki jih imajo, novih kot zastarele metode ne nameščajo. Tudi zato, ker obstajajo drugi načini. Trenutno je tudi pri nas odprto javno naročilo za aplikacijo, ki bo prek pametnih telefonov obveščala o nevarnosti na avtocesti.
Ulrich Zorin ugotavlja, da je vedno več (napačnega) obračanja na bencinskih servisih, v mariborski nalogi pa Darsu predlagajo, da na vseh spremljajočih objektih, torej parkiriščih in predvsem počivališčih, izvede dodatno prometno signalizacijo: od smernih puščic na vseh cestah na parkiriščih do zadostnega števila prometnih znakov. Najbolj nevarni so tisti servisi, ki so povezani s priključki – Tollazzijevi ekipi so ob ogledu na terenu v Radovljici povedali, da se pravzaprav redno vsak teden (očitno zavestno) dogajajo vožnje v napačno smer, saj je tako pot z avtoceste krajša za nekaj kilometrov.
Veliko dela, posebno na starejših avtocestah, bi lahko imel Dars na priključkih, ki jih je pri nas veliko, 123, na 607-kilometrskem omrežju povprečno na vsakih pet kilometrov eden. Tam v Mariboru predlagajo Darsu usmerjevalne vodilne črte, izrise piktogramov za avtocesto na pasu za levo zavijanje, ločilne pasove za levo zavijanje, denivelirane otoke, spremembo geometrijskih elementov priključka. Dolgoročna mogoča rešitev je sprememba priključkov v krožišča.
Informacijski sistem
Sodoben informacijski sistem za obveščanje voznikov zbira tudi podatke o vožnjah v nasprotno smer – z nadgradnjo Kažipota bi bilo obveščanje o dogodkih lahko v realnem času. Dobrodošlo bi bilo večje število spremenljive prometne signalizacije, portalov, ki sproti obveščajo o dogodkih. Števci prometa bi lahko zaznavali vožnje v napačno smer in alarme javljale v nadzorne centre. Podobna je vloga kamer pa tudi radarjev. Novi avtocestni odseki naj bodo čim bolj zavarovani pred vožnjami v napačno smer. Zakonodajalcu pa predlagajo sprejetje ali posodobitev pravilnika o prometni signalizaciji, pravilnika o projektiranju cest in tehnične regulative. Predlagana je tudi razsvetljava vseh priključkov.
Ulrich Zorin vsem uporabnikom avtocest svetuje spoštovanje prometne signalizacije, vključno z rdečimi semaforji. Če so vozniki informirani (po radiju, prek portalov ali v prihodnosti prek pametnih telefonov) o vožnji v nepravo smer, naj vozijo po voznem pasu in naj ne prehitevajo. Voznikom, ki pa ugotovijo, da vozijo v nepravilno smer pa, naj poskušajo varno zapeljati na odstavni pas, tam pa naj počakajo na pristojne iz Darsa ali policije, nikakor pa naj ne obračajo, saj je to nevarno zanje in druge voznike, ki po avtocesti seveda vozijo hitro.
