Koper – »Vlada in ministrstvo za infrastrukturo projekta gradnje drugega tira ne vodita transparentno. Zato smo ustanovili svet za civilni nadzor projekta drugi tir.« Takšno sporočilo je predsedniku vlade Miru Cerarju poslala skupina strokovnjakov.
Člani novoustanovljenega sveta poudarjajo, da ne delajo v interesu nobene politične opcije: »Vladi želimo pomagati, da na tem trenutno največjem investicijskem projektu v Sloveniji prepreči škodljivo ravnanje interesnih lobijev, usmerjenih v črpanje javnih sredstev.«
V svet so bili na predlog različnih civilnodružbenih gibanj, skupin in posameznikov med drugimi imenovani Jože P. Damijan, Zlatko Hernčič, Pavle Krumenaker, Miroslav Marc, Jože Mencinger, Tomaž Ogrin, Marko Pavliha, Emil Milan Pintar, Robert Sever, Uroš Spruk, Stanko Štrajn.
Kaj je 2TDK naredila
Marko Pavliha, eden od članov sveta za civilni nadzor projekta drugi tir. Foto: Aleš Černivec/Delo
Vlada neargumentirano zavrača študijo o posledicah neizgradnje drugega tira, ki jo je po naročilu Gospodarske zbornice izdelala skupina strokovnjakov pod vodstvom Jožeta P. Damijana, so zapisali v pismu Miru Cerarju. Od vlade zato zahtevajo jasno pojasnilo, katero obliko javno-zasebnega partnerstva bo uporabila in kdo so možni investitorji v partnerstvu.
Od vlade še čakajo odgovor na vrsto svojih vprašanj. Zakaj trdi, da ne bo porabila javnih sredstev, če je za projekt doslej porabila že več kot 56 milijonov evrov in predvidela 200 milijonov evrov za dokapitalizacijo 2TDK? Kaj je vlada dejansko naložila gospodarski družbi 2TDK, ki je neposredni proračunski uporabnik, čeprav ni ustanovljena kot javno podjetje po zakonu, katere in koliko kadrov bo zaposlila 2TDK, da bo lahko izpeljala posel? Kaj je 2TDK v pol leta že naredila, katere dokumente pripravila, kakšni so rezultati njenega polletnega dela? Kako vlada nadzira projekte gradnje drugega tira in kako so nadzirali (mešano slovensko-italijansko) družbo Egiza, ki je pripravljala propadli projekt tira Trst–Divača? Kaj je z rezultati revizije projekta drugi tir, ki so jih obljubljali za konec oktobra? Zakaj želi vlada graditi progo po standardih hitre proge za potniški promet, če pa stroka ugotavlja, da potrebujemo sodobno progo za tovorni promet?
Revizija obljubljena
Nikjer pa minister ne omenja, da bi za takšno soinvestiranje nekateri nujno radi ustanovili holding SŽ in Luke Koper. Minister je še odgovoril, da je osnutek revizije projekta že pregledala strokovna komisija in na poročilo dala določene pripombe. »Izvajalec bo končno poročilo dopolnil v skladu s pripombami najkasneje do 25. novembra, ko bomo z njim seznanili tudi javnost.«
Kaj pa Madžari? Minister Gašperšič ni zavrnil možnosti sodelovanja z Madžari: »Pogovori z Madžarsko potekajo, proučujejo se možnosti za sodelovanje v projektu.«
V zapisniku šestega sestanka delovne skupine med slovensko in madžarsko vlado glede sodelovanja pri gradnji drugega tira 12. septembra je zapisano, da Madžarska novembra pričakuje natančne okvire pogojev financiranja in ponuja 200 milijonov evrov kapitalskega vložka, vendar pod tremi pogoji: pridobila bi rada manjšinski delež lastništva v Luki Koper, za madžarska podjetja bi pridobila dela pri gradnji drugega tira v razmerju z vplačanim kapitalskim deležem v 2TDK in s pomočjo podjetja Gysev Cargo Zrt imela delež pri SŽ Tovornem prometu pri upravljanju prometa na relaciji med Koprom in Madžarsko.
Slovenska stran je obljubila Madžarski, da se bo o možnostih vstopa družbe Gysev pogovorila s SŽ Tovorni promet. Madžarska obljublja ne le kapitalski vložek, temveč tudi posojilo Exim Banke. Slovenijo je seznanila tudi z načrti prenove železniške proge od Beograda do Budimpešte, o čemer je bila tik pred sklenitvijo dogovora o skupnem poslu (joint venture) med madžarskim državnim železniškim podjetjem MAV Zrt in dvema kitajskima družbama.
Madžari so pri tem jasno povedali, da javno-zasebno partnerstvo pri vlaganju v drugi tir ne omogoča dobičkonosnosti vlaganj za Madžarsko. To pa je ugotovitev, na katero vlado v Ljubljani že dolgo opozarja več slovenskih strokovnjakov.
Še to: madžarsko podjetje Gysev (ki bi seveda jemalo posel slovenskemu SŽ Tovorni promet, hkrati pa skače v zelje avstrijskemu OeBB, saj si prizadeva vstopiti v SŽ) je tesno povezano s podjetjem TTI, v katero je Luka Koper v času Časarjeve uprave investirala kar 25 milijonov evrov kapitala za majhen, desetodstotni delež.