Tiskane izdaje
Za Slovenijo je izjemna priložnost, da se Kitajska zanima za prostor srednje in vzhodne Evrope. S preudarnimi pogovori lahko dosežemo zmagovalno kombinacijo za obe strani,« je prepričana Danica Purg, direktorica in dekanja IEDC Poslovne šole Bled.
»Kitajsko že dolgo spremljam in prej je veljalo, da so se na ravni izobraževalnega, podjetniškega ali recimo investicijskega sodelovanja zanimali za ZDA, v Evropi mogoče za Francijo. Zdaj me je prijetno presenetilo, da so v svoje načrte izgradnje Nove svilne ceste v okviru pobude 16+1, kjer sodeluje tudi Slovenija, vključili tudi srednjo in vzhodno Evropo,« je povedala Purgova.
Sogovornica se je v zadnjem času udeležila treh mednarodnih srečanj, na katerih so obravnavali projekt v povezavi s svilno cesto in opaža, da so pričakovanja in predlogi Kitajske čedalje bolj natančno pripravljeni in strukturirani.
»Zelo pomembno se mi zdi, da se Kitajska zanima za področje, ki je lahko odskočna deska za evropski trg s 500 milijoni prebivalcev. Opažam tudi, da željo Kitajci tudi našo ekspertizo, strokovno znanje, na primer na področju menendžmenta. Prav tako imam v tem času intenzivnejših stikov občutek, da čedalje bolj vedo, kje je Slovenija, in je kar prijetno priti na Kitajsko in te več ne zamenjujejo s kakšno drugo državo,« je povedala.
IECD sodeluje z univerzo v mestu Hangzhou
Danica Purg je prejšnji teden odprla novo poglavje v sodelovanju s Kitajsko tudi za IEDC. Kot edino predstavnico srednje in vzhodne Evrope so jo povabili v 23-članski mednarodni svetovalni odbor šole za mednedžment v mestu Hangzhou, ki je eno od najpomembnejših gospodarskih središč Kitajske.
»Univerza Zhejiang sodi med najboljše na Kitajskem in za nas je veliko priznanje in sem ponosna, da pričenjamo sodelovati z njimi,« je povedala.
IEDC bo tako predvidoma že oktobra letos sprejel skupino diplomantov te univerze na študij menedžmenta, za junij pa so na izobraževanje povabili skupino tamkajšnjih menedžerjev. Purgova načrtuje, da bi kitajskim partnerjem ponudili organizacijo menedžerskega izobraževanja v njihovem domačem mestu, v Hangzhouu nameravajo leta 2017 pripraviti koordinacijo združenja menedžerskih šol CEEMAN, predvsem pa bodo oblikovali skupno raziskovalno skupino na področju inovativnega poslovanja.
In kaj meni o priložnostih, ki jim ima naša država v povezavi s kitajskimi načrti pomorske svilne ceste? »Prepričana sem, da so so priložnosti za Luko Koper zelo dobre. Po moje je precej bolje organizirana in učinkovita od Trsta, zato menim, da ni skrbi, da se ne bi mogli ustrezno dogovoriti s kitajskimi partnerji.
Seveda je pa res, da je eden glavnih problemov drugi tir – tega bi bilo treba zgraditi in mislim, da bi se morala Slovenija s Kitajci bolj smelo in odločno pogajati. Prav tako bi morali nekako pustiti ob strani določene zadržke, ki se menda pojavljajo na strani EU – ko se na primer govori, da Bruselj ni naklonjen ideji, da bi drugi tri gradili v povezavi s Kitajci. Druge države so marsikdaj bolj odločne v zagovarjanju svojih interesov,« pravi Purgova.
Za uveljavitev Kopra bo treba tudi lobirati
V tej luči gleda tudi na konferenco, ki se bo v četrtek odvila v Trstu in njen fokus pa bo predstavitev infrastrukturnih projektov na območju severnega Jadrana in njegovega zaledja, ki bi jih bilo mogoče vključiti v projekt svilne ceste. Slovenija se iz ne povsem pojasnjenih razlogov tega dogodka na uradni ravni (na primer z udeležbo naših ministrov ali visokih uradnikov kot govornikov) ne bo udeležila.
»To, da trenutno naše države ne bo v Trstu, težko ocenim. Jasno pa je, da Italijani močno lobirajo in poskušajo izkoristiti vsako šibkost ali pomanjkljivost, ki jo pokaže naša stran. Vsaka taka konferenca tudi možnost za pritisk na odločevalce in nekateri pač to znajo izkoristiti,« je komentirala Purgova.
Vseeno pa ostaja prepričana, da je v prizadevanjih za pozornost kitajskih vlagateljev pristanišče Trst v šibkejšem položaju od Kopra.
»Dodatna prednost Kopra je, da pri nas nimamo pristaniške uprave kot posebenga organa in je zato sogovornik samo eden. Naj povem, da tudi sama nisem za to, da bi Luko Koper kar prodali Kitajcem, da bi na ta način pridobili investicijo. V praksi obstaja veliko načinov, kako se lahko investira in uredi pravni status skupnega projekta. Tako da ne vidim razloga, da bi z odločnimi pogajanji ne dosegli rezultata, ki je zmagovalen za obe strani,« je prepričana Danica Purg.
