Tiskane izdaje
Vatovec je v izjavi za javnost poudaril, da zakon ne govori o tem, ali se bo drugi tir gradil ali ne. »To je treba jasno zavreči, saj zakon govori predvsem o financiranju drugega tira,« je dejal.
V Levici zakonu nasprotujejo, ker bo drugi tir po vladnem modelu za 45 let pristal v solastništvu Madžarske, ta pa bi lahko po Vatovčevih opozorilih prednost izkoristila za lastne interese. »Predvideni aranžma z Madžarsko bi bil v osnovi nepravičen. Obe državi bi prispevali 200 milijonov evrov kapitala, vsaka pa bi dobila polovico dobička,« je pojasnil.
Poslanec je bil kritičen do vlade, ki po njegovih besedah vztrajno pozablja poudarjati to, da bomo izključno iz slovenskega proračuna na leto plačevali tudi vsaj 30 milijonov evrov v obliki nadomestila za dosegljivost.
»Pomembno je, da Madžarska ves čas vztraja pri tako imenovanih vezanih poslih. Želijo si neposrednega dostopa do Luke Koper in do prednostnega prometa na slovenskih železnicah. To ni škodljivo samo za drugi tir in logistično verigo, ampak tudi za celotno gospodarstvo, potencialno pa je tudi za Luko Koper,« je poudaril Vatovec.
Zakon po mnenju Levice ne omogoča niti ustreznega nadzora. »Vladni zakon deluje po principu, da tisti, ki toži, tudi sodi. To je nepravilno in gre za demokratični deficit v nadzoru,« opozarja poslanec opozicijske stranke.
Pojasnil je še, da obstaja drugačna rešitev za drugi tir, ki so jo v Levici predlagali najprej z dopolnili in nato z novelo zakona. Novela bi po Vatovčevi oceni lahko »onemogočila« referendum, če bi vlada in pobudniki referenduma v prvo vrsto postavili interes državljanov, to je, da bi z gradnjo začeli čim prej.
Alternativa pomeni nič drugega kot to, da bi se namesto madžarskega vložka zagotovila sredstva iz državnega proračuna. »200 milijonov evrov je treba zagotoviti postopoma do leta 2020, in ne naenkrat,« je še dejal in pozval volivce, naj zakon zavrnejo.
Zaposleni v Luki Koper ne podpirajo zakona o drugem tiru
Zaposleni v Luki Koper so za drugi tir, vendar proti zakonu o drugem tiru. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik sveta delavcev Luke Mirko Slosar, so se tako odločili po izjavi ministra Petra Gašperšiča glede možnosti, da bi Madžari v zameno za sodelovanje pri projektu lahko dobili dodatne skladiščne kapacitete.
Zaposleni v Luki Koper so glede referenduma o zakonu o drugem tiru hoteli ostati nevtralni, a so po izjavi ministra za infrastrukturo Gašperšiča spremenili stališče, je navedel Slosar. Minister je namreč na ponedeljkovem omizju po njegovih besedah na vprašanje, kaj bodo Madžari dobili v zameno za sodelovanje pri gradnji drugega tira, omenil, da bi lahko dobili dodatne skladiščne kapacitete, da pa se ne bo odpirala koncesijska pogodba.
Kot je dodal Slosar, zdaj razume, zakaj Luki Koper ne dovolijo razširitve koncesijskega območja. »Del območja po državnem prostorskem načrtu bi prepustili tujemu vlagatelju, v tem primeru Madžarom, s tem pa bi ali onemogočili prostorsko širjenje Luke Koper ali pa bi z nekim časovnim zamikom, ko bodo potrebe po širitvi Luke Koper, avtomatsko ta tuji vlagatelj prišel na koncesijsko območje,« je povzel skrbi zaposlenih.
»Takšen zakon je lahko celo škodljiv«
Slosar je pri tem spomnil, da so zaposleni v Luki že pred časom zbrali skoraj 30.000 podpisov v peticiji za podporo izgradnje drugega tira, so pa že takrat opozarjali, da pogoj za gradnjo ne sme biti odpiranje koncesijske pogodbe Luke z državo.
Tudi drugi predstavnik zaposlenih so poudarili, da Luka Koper potrebuje drugi tir, a ne za vsako ceno, pri čemer je zakon v sedanji obliki za pristanišče celo škodljiv.
Marko Marancin je tako poudaril, da je železniška povezava z zalednimi trgi nujna, saj se že zdaj »utapljajo« med tovornjaki. Teh pride povprečno v pristanišče po tisoč na dan.
Kontejnerski terminal se je in se bo razvijal, vendar potrebujejo dodatne kapacitete, je potrebo po dodatnem tiru opisal Dejan Dražič. Šaban Omanović je opozoril na korupcijska tveganja, pri tem pa se je vprašal, »kdo na svetu daje v najem tujcem strateško infrastrukturo«.
Med drugim je Slosar opozoril tudi na dejstvo, da marsikateri državljan ni dobil vabila Državne volilne komisije (DVK) h glasovanju na referendumu. Čeprav so na DVK pojasnili, da vabila niso obvezna za udeležbo na referendumu, pa gre po njegovem za čudno naključje glede na to, da je zavrnitev zakona na referendumu pogojena z doseganjem kvoruma.
