Moteča reklamna osvetlitev Dunajske ceste

Ljudje ogorčeni, na Gospodarskem razstavišču pa odgovarjajo, da je vse po predpisih.

Objavljeno
27. november 2014 16.51
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana – »Stavim, da obstaja zakonodaja, ki omogoča prometnim inšpektorjem, ne vem zakaj jih plačujemo 50, da odločijo o odstranitvi nečesa, kar ogroža varnost prometa,« pravi Andrej Mohar iz društva Temno nebo o svetlobnih reklamnih panojih ob cestah.

»Večina držav prepoveduje reklamne panoje ob avtocestah, Nemci pa so, ko so se prišli pogovarjat, najprej posneli osvetljene znake nad semaforji, ker se jim je to zdelo nadvse čudna in nepotrebna rešitev,« pravi Andrej Mohar. Svetlobni panoji so nevarni v prometu, človeku je namreč evolucijsko vsajeno, da pogleda, ko se nekaj spremeni na robu vidnega polja. Tako so se naši predniki še pravočasno umaknili, če je kaj skočilo iz grmovja, tisti, ki te sposobnosti niso imeli, so pa izginili. Možgani slike iz očesa ne obdelajo 30-krat na sekundo, temveč obdelajo le spremembe, kot je, denimo, zamenjava slike na prikazovalniku.


»To ogabo je treba takoj sneti«

Naši določevalci na ministrstvu za promet po Moharjevih besedah zatrjujejo, da LED-prikazovalniki ne škodujejo, pri čemer navajajo ugotovitve ameriških študij. V bistvu gre za študije, ki so jih naročili proizvajalci oglasnih panojev. »Raziskovalec je neodvisen le, če je plačan z javnim denarjem,« pravi Mohar. Vendar ima tako razmišljanje posledico, da za še nobeno prometno nesrečo v Sloveniji ni bila uradno kriva svetlobna reklama.


Mohar je nekaj nesreč proučil, ena se mu je zdela še posebej značilna. Ponoči, nekje v Prekmurju, je poklicni voznik, ki ni pil, s tovornjakom povozil ženico, ki je z dvema velikima belima kantama prečkala cesto na ravnem odseku. V neposredni bližini je nekdo obračal traktor. Voznik tovornjaka ženice preprosto ni videl, ker je pogledal traktor, niti zaviral ni. Podobno lahko povzroči tudi prikazovalnik nad Gospodarskim razstaviščem.

Ta sicer spreminja barve stropov in sten na drugi strani Dunajske ceste, kot pravi Mohar, pa tako svetlobno onesnaženje seže precej dlje. Zaradi prikazovalnika na stolpnici TR3, ki ni tako močan kot ta na Dunajski, se je pritožila gospa, ki živi pet kilometrov daleč. »To ogabo je treba takoj sneti,« meni Mohar.



Na tisoče reklamnih panojev je svinjarija

V Sloveniji so LED-prikazovalniki prepovedani ob državnih cestah, ne pa tudi na občinskih, saj so poslanci presodili, da bi država s tem posegala v lokalno samoupravo. Po zakonu o varovanju narave tudi v naravnem okolju naj ne bi bilo reklamnih panojev, pa jih je v Krajinskem parku Ljubljansko barje povsod polno.

»Turisti to vidijo, če tega doma nimajo, jim takoj pade v oči. Na tisoče reklamnih panojev je svinjarija za vse Nemce, Avstrijce, Švicarje, Skandinavce, Britance in druge. Tu je bil finski novinar, videl 150 tabel na trgovskem centru in rekel, da imajo pri njih nad trgovino le napis, da se ve, kje je vhod, in nič drugega. Za tablo med Vrhniko in Logatcem vedo vsi vozniki, ker je nekaj malega v ogromni praznini. Če je teh tabel ogromno, nihče nič ne vidi in si nobene ne zapomni. Še nisem srečal človeka, ki ne bi imel ideje, kako zapraviti svojo plačo, če ima tisoč evrov, jih bo zapravil tisoč, če ima 2000 evrov, jih bo zapravil 2000, ne glede na reklamne prikazovalnike,« pravi Mohar.




Vse po predpisih

»Soglasje MOL, Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, za betonski obelisk z reklamnimi LED-zasloni smo prejeli 7. avgusta lani. LED-zasloni so v skladu z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Osvetljenost LED-zaslonov je usklajena z namenom osvetlitve prostora oziroma kot reklamni pano, ki ne služi razsvetljavi, enako velja za izbor mehanske zaščite,« pravijo na Gospodarskem razstavišču. Od MOL, prejemnice več zelenih nagrad, odgovore še čakamo.