Tiskane izdaje
Ljubljana – Stroški energije so zelo pomemben del proračuna gospodinjstev in podjetij. Prav zaradi pomanjkanja denarja energetski sistemi pogosto ostajajo zastareli in neučinkoviti. V zadnjem času pa je možnosti za investicije v to področje več.
Ena izmed možnosti je tudi energetsko pogodbeništvo (EPO), ki so ga predstavili na dogodku Podpora malim in srednje velikim podjetjem pri razvoju eko-inovativnih rešitev ter financiranju ukrepov URE in OVE na Institutu Jožef Stefan (IJS). Gre pravzaprav za sistem upravljanja z energijo. Ponudnik EPO investira v ukrep obnovljivih virov energije (OVE) v neko podjetje in iz prihrankov poplača investicijo. V Sloveniji smo v letu 2001 s prvim projektom začeli z energetskim pogodbeništvom. V letu 2012 so na trg vstopili veliki dobavitelji in število projektov je naraslo na 50.
Ponudniki tovrstnih partnerstev ponujajo vse od priprave projekta, izvedbe, nadzora do zagotavljanja kakovosti in merjenja učinkov. Pri nas pogodbe ponavadi trajajo med pet in 15 let, medtem ko so te v tujini krajše. Prihranki v projektih pa se gibljejo med 15 in 50 odstotkov. A kot je dejal Damir Staničić iz Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan se energetsko pogodbeništvo ne izplača za projekte pod 50.000 evrov. Trg energetskega pogodbeništva je pri nas razvit, nimamo pa še veliko projektov. Manjka nam tudi vitkega energetskega pogodbeništva, in sicer skozi uvajanje energetskega upravljanja v objekte.
Uspešni primeri
Nekaj uspešnih projektov tovrstnega partnerstva za javne objekte so izpeljali v podjetju Eltec Petrol. Kot pravi Blaža Pospiš Perpar so v projektu za Mestno občino Kranj v nekaj letih dosegli 52-odstotno znižanje rabe energije na objektih, kjer so bili izvedeni ukrepi (sprememba rabe energentov, klimatizacije, razsvetljave, ovoja in stavbnega pohištva), dodatni prihranki pa so doseženi z uvedbo energetskega upravljanja.
Po besedah Pospiš Perparjeve so za uspešen projekt poleg poznavanja področja, znanja in izkušenj seveda potrebni tudi finančni viri, ki jih je na voljo že kar nekaj, do njih pa se da priti z malo iznajdljivosti in svetovanjem.
Priložnost za gospodarstvo
Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike je ob predstavitvi stanja na področju OVE in URE dejal, da je bilo v preteklem obdobju iz kohezijskega sklada odobrenih okrog 150 milijonov evrov nepovratnih subvencij, vgrajena oprema pa je bila večinoma uvožena, kar pomeni, da spodbujamo ustvarjanje delovnih mest v tujini. Po njegovo bi morala Slovenija izkoristiti OVE in URE za gospodarski razvoj in spodbujati proizvodnjo opreme pri nas. Začnemo lahko tam, kje imamo zmogljivosti in znanje. Ob tem je Andraž Rakušček iz ZRMK dodal, da so toplotne črpalke najbolj učinkovit način zajemanja energije sonca in da v Sloveniji imamo podjetja, ki tovrstno tehnologijo izdelujejo.
Na strehi IJS pa je lani zrasel živ laboratorij, pilotni objekt InfraSUN, ki temelji na integraciji najsodobnejših sončnih termalnih tehnologij v enovit sistem ogrevanja in hlajenja prostorov z energijo sonca. Kot je dejal vodja projekta Jure Čižman spremljajo obratovalne parametre sistema, ki so osnova za analizo zmogljivosti, izračune energetske učinkovitosti, vplivov na okolje in ekonomskih vidikov vgradnje posameznih sklopov ter načina upravljanja. Na teh osnovah bo objekt pripomogel k odločanju pri izbiri inovativnih tehnologij ogrevanja in hlajenja stavb v prihodnosti.
