Predor Markovec bodo odprli 5. junija

Slovenski kongres o cestah in prometu: na okrogli mizi o prometu kot logističnem gibalu družbenega razvoja ni bilo veliko optimističnih razpravljalcev.
Objavljeno
22. april 2015 20.44
Markovec zgrajen ceneje
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Portorož – »Odprtje predora Markovec bo 5. junija,« je napovedal predsednik uprave Darsa Matjaž Knez na 12. slovenskem kongresu o cestah in prometu. Medtem, ko je velik del slovenske prometne stroke nadvse pesimistično ocenjeval 15-letno infrastrukturno »luknjo« v Sloveniji, je Matjaž Knez dejal: »Optimizem je lahko med nami.«

Najpomembnejši razlog za optimizem v Darsu je dejstvo, da so poslanci s kar 75 glasovi za (in nobenim proti) izglasovali zakon o poroštvih za Dars, s pomočjo katerega bo Dars s svojimi prihodki poravnaval obveznosti, a še pred tremi leti je bil v velikih finančnih težavah. »Od ministrstva ne pričakujemo dodatnih resursov, želimo reševati problematiko. Optimizem nas lahko navdaja, ker smo se z Asfinagom dogovorili za gradnjo drugega predora Karavanke, smo pred podpisom pogodbe z izvajalcem odseka avtoceste Gruškovje–Draženci, vse pa vabim na junijsko odprtje predora Markovec,« je povedal Matjaž Knez.

Toda na okrogli mizi o prometu kot logističnem gibalu družbenega razvoja ni bilo veliko tako optimističnih razpravljalcev. Nekdani prometni minister Anton Bergauer je dejal: »Kot da se je zgodovina zadnjih 15 let za Slovenijo ustavila. Proge med Mariborom in Šentiljem ni, Italija gradi tabeljsko progo, Avstrijci paralelni koridor mimo Slovenije, ko bo ta zgrajen, bosta imela neposredno škodo Luka Koper in Slovenske železnice. Manjkalo bo le še to, da se bo Luka Koper navezala na Trst,« je dejal Bergauer.

»Razlog za optimizem bo, če bomo zbrali pogum in sprejeli odgovorne odločitve, enkrat se bomo morali zmeniti o teh prioritetah,« je dejal profesor s Fakultete za pomorstvo in promet Bogdan Zgonc in opozoril: »Niti nekdanja Južna železnica nima več takšne železniške tehnologije, kakršno imamo na industrijskem tiru do Luke Koper.« Dejan Makovšek iz OECD: »Zakaj si sploh tako želimo, da bi vsi vozili čez naše dvorišče? Kaj bomo imeli od tega? Odgovoriti si bomo morali, ali graditi logistično dejavnost, ki bo sposobna pokrivati stroške vlaganj, ali pa na logistiko pozabiti. Model financiranja Luke in drugega tira z javno-zasebnim partnerstvom ne pije vode. Na ta način smo prepuščeni tveganju, da bomo morali vse sami narediti in da bodo še vsaj 30 let vsi samo vozili čez naše dvorišče, ne da bi mi imeli kaj od tega.«

Profesor z ekonomske fakultete Aleš Groznik pa je glede drugega tira dejal: »Zelo lahko se nam zgodi, da nam evropska komisija zavrne vlogo za pridobitev evropskih sredstev, saj smo 15 let govorili, kako strateško pomemben je ta tir, vendar so Avstrijci medtem zgradili paralelnega. Zakaj bi zdaj namenjali evropski denar za paralelni koridor? Smo v zelo občutljivem trenutku: danes bi morali začeti lobirati, da nas Bruselj podpre v tej povezavi. Zelo pozno smo se tudi odzvali na evropski razpis za evropska sredstva za logistično infrastrukturo.«

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič se je ob odprtju 12. kongresa zavzel za oblikovanje posebnega infrastrukturnega sklada, kamor bi usmerjali denar iz naslova infrastrukturnih dajatev in trošarine. To ne bi bile nove dajatve, pač pa bi bile bolj dostopne infrastrukutrnim projektom. Premier Miro Cerar pa je govoril o ambicioznih načrtih na področju železnic, ki naj bi bili vredni 4,4 milijarde. Še zmeraj je prepričan, da bodo s projekti uspešni in da bodo vanje pritegnile tudi zasebne vlagatelje.