Polovica moči sončnih elektrarn inštalirana leta 2012

Fotovoltaika bi po močnem upadu spet lahko postala zelo zanimiva zaradi spodbujanja energijske samopreskrbe iz obnovljivih virov energije.

Objavljeno
28. avgust 2015 18.21
mfa_os sticna
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Cveto Pavlin, gospodarstvo

Kot zdaj kaže, se slovenski trg sončnih oziroma fotovoltaičnih elektrarn ne bo pobral še nekaj let in bo rekordno leto 2012, ko je bilo zgrajenih za 122,2 megavata skupnih moči novih sončnih elektrarn, težko dosegljivo. Lani je bilo zgrajenih le 38 sončnih elektrarn s skupno močjo 2,4 megavata, to je malo več kot leta 2008.

V Sloveniji je zdaj po podatkih spletnega portala za fotovoltaiko PVportal 3358 sončnih elektrarn, njihova skupna moč pa je 257,3 megavata. Lani so sončne elektrarne proizvedle 225 gigavatnih ur električne energije oziroma 1,3-odstotni delež vse proizvedene električne energije pri nas. Delež fotovoltaike med obnovljivimi viri energije (podatek je za leto 2013) je bil 22,2-odstoten.

Rekordno leto 2012

S fotovoltaiko se v Sloveniji ukvarja manj kot sto podjetij, v katerih je skupaj zaposlenih manj kot 300 ljudi. Ta podjetja so lani ustvarila več kot sto milijonov evrov letnega prometa. Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) so sončne elektrarne julija letos proizvedle 2,9 odstotka vse v Sloveniji proizvedene električne energije.

Fotovoltaika je v Sloveniji po letu 2009 dobila močan zagon tudi zaradi zagotovljene subvencionirane odkupne cene za proizvedeno električno energijo. Sončne elektrarne so nastajale kot gobe po dežju. Leta 2009 jih je bilo na novo zgrajenih s skupno močjo 6,8 megavata, naslednje leto 36,5 megavata in še leto zatem 56,7 megavata. Rekordno leto je bilo 2012 z za 122,2 megavata na novo postavljenih sončnih elektrarn. Fotovoltaika je že takrat dosegla cilje, ki so bili določeni za leto 2020.

Lani le 38 sončnih elektrarn

Če bi se tudi po letu 2012 gradnja sončnih elektrarn nadaljevala s takšno letno rastjo kot do takrat, bi moč sončnih elektrarn do leta 2020 dosegla 1700 megavatov, kar presega moč dveh krških jedrskih elektrarn. Vendar se to ni zgodilo, ker je vlada 1. decembra 2012 močno znižala subvencionirane odkupne cene za elektriko iz sončnih elektrarn. Nato z novelo energetskega zakona spremenila način pridobivanja podpore za obnovljive vire energije (OVE) z uvedbo javnega razpisa in letnih kvot.

Zato je gradnja sončnih elektrarn skoraj zamrla. Razpisi naj bi bili oktobra za projekte, ki se bodo gradili v naslednjem koledarskem letu. Lani razpisa zaradi pomanjkanja denarja ni bilo. Poleg tega je 22. septembra lani ugasnila tudi shema podpore proizvodnji električne energije iz OVE, seveda tudi električne energije, proizvedene v sončnih elektrarnah, in vstop v shemo ni več mogoč.

Lani za deset odstotkov več spodbud

V začetku leta 2013 so se nadaljevali le fotovoltaični projekti, ki so jih začeli graditi pred omenjeno decembrsko spremembo in jih ne bi bilo smiselno ustaviti, tako da je bilo leta 2013 kljub vsemu zgrajenih malo manj kot 34 megavatov sončnih elektrarn, nato pa je lani sledil velikanski upad. Postavljenih je bilo le 38 sončnih elektrarn s skupno močjo 2,4 megavata.

Lani je bilo skupaj izplačanih 130,8 milijona evrov za podpore proizvodnji električne energije iz OVE, od tega so sončne elektrarne dobile 47,8 odstotka oziroma 62,6 milijona evrov. Višina izplačanih podpor se je lani povečala za dobrih deset odstotkov v primerjavi z letom pred tem, pri čemer se je delež podpor za sončne elektrarne zvišal za slabih šest odstotkov.

Fotovoltaika naj bi spet pridobivala pomen zaradi spodbujanja samopreskrbe z električno energijo iz OVE. Predlog uredbe o tem predvideva omejeno nazivno moč fotovoltaične naprave na 11 kW.

Bisol letos rekordno

V Sloveniji se številna podjetja ukvarjajo z postavitvijo sončnih elektrarn, fotonapetostne module pa že več let izdeluje podjetje Bisol. V prvi polovici letošnjega leta so jih naredili 27 odstotkov več kot v istem obdobju lani ter skoraj 40 več kot v prvih šestih mesecih predlani. Predsednik uprave skupine Bisol Group dr. Uroš Merc je pri tem dejal: »Z letošnjim prvim polletjem smo izjemno zadovoljni. Tudi obeti za drugo polovico leta so več kot spodbudni. Naše zmogljivosti so čedalje bolj zasedene in prepričani smo, da bo leto 2015 rekordno in še boljše, kot je bilo leto 2012.«

Bisol čedalje večji delež fotonapetostnih modulov proda na tuje trge, kjer za fotovoltaiko ni več nikakršnih podpor – glavni vzrok za inštalacije sončnih elektrarn je prihranek pri računih za elektriko. Značilna je razpršenost prodaje, saj Bisol svoje izdelke prodaja že v več kot 60 državah po svetu. Čeprav prodaja v Evropa še vedno prevladuje, se delež prodaje zunaj nje vztrajno in hitro povečuje. Bisol v Sloveniji proda čedalje manj modulov. Delež prodaje v Sloveniji se je lani zmanjšal z 1,6 odstotka na 0,5 odstotka v prvi polovici letošnjega leta.