Peter Novak: Preskrba ni ogrožena do leta 2043

Energetskih težav Slovenija nima. Denarja za uvoz goriv je dovolj, če ga ni, si ga pa sposodimo – zdaj po milijardo na leto.

Objavljeno
05. april 2016 18.57
Cveto Pavlin
Cveto Pavlin

Energetika je zadnje čase zelo vroča tema. Energetski trg se spreminja z izjemno dinamiko, je v fazi preobrazbe. Pred panogo je veliko izzivov, za katere je treba poiskati sistemske rešitve. Slovenija se pripravlja na sprejetje energetskega koncepta.

O vsem tem in povezavi energetike in okolja smo se pogovarjali s prof. dr. Petrom Novakom, strokovnjakom za energetska in okoljska vprašanja, ki sodi med pionirje uvajanja izkoriščanja sončne energije. Je zagovornik ničelne rasti primarne energije in sonaravnega energetskega razvoja v Sloveniji.

Ali ni v Sloveniji bojazni o čedalje manjši samopreskrbi z električno energijo?

Preskrba z elektriko, ki pomeni nekaj več kot 23 odstotkov končne energije v Sloveniji, ni ogrožena do leta 2043, če bodo normalno delovale obstoječe elektrarne. Drugo vprašanje pa je, ali jih bomo ohranili v obratovalnem stanju, kljub zdajšnji nizki ceni elektrike na evropskih borzah.

Sedanje zmogljivosti za proizvodnjo elektrike pokrivajo 99,8 odstotka naših potreb, vendar izvoz in uvoz nista vedno izravnana, zato se zgodi, da domače elektrarne delujejo z zmanjšano močjo ali celo stojijo, ker so v sedanjih pogojih trga neekonomične. Trg EU z elektriko je tako deformiran in daleč od normalnega, da o tem vedo vsi, razen nekaterih v Bruslju.

Kako v Sloveniji zadostiti povečano povpraševanje po energiji ob hkratnem zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida?

Povečano rabo elektrike, ki jo pričakujemo v naslednjem obdobju, zaradi uvajanja toplotnih črpalk in električnih vozil bomo morali nadomestiti z gradnjo elektrarn na OVE, to so hidroelektrarne, vetrne in sončne (fotovoltaika) ter termoelektrarne na biomaso.

Gradnja hidroelektrarne Brežice Foto: Janoš Zore/Delo

Zato bomo morali najti kompromis med Naturo 2000 in preskrbo z elektriko. Slovenija mora s svojim okoljem gospodariti sonaravno, torej mora omogočiti razvoj energetike in primerno ohranjati in izboljšati naravne danosti. Ker se narava nenehno spreminja in na mnoge spremembe (ujme) nimamo nobenega vpliva, moramo ravnati v naravi kot gospodarji s pogledom daleč naprej.

Kaj je v Sloveniji največja težava glede energije in ekologije?

Energetskih težav Slovenija nima. Preskrba je zadovoljiva, vsi sistemi delujejo brez vsakih težav. Denarja za uvoz goriv je dovolj, če ga ni, si ga pa sposodimo – zdaj po milijardo na leto. O tem, po čem plačujemo goriva in po kakšni ceni glede na dodano vrednost izvažamo naše izdelke, si ekonomisti ne belijo glave. Le minister za finance mora pokriti primanjkljaj. Največji problem v Sloveniji, z ozirom na posledice v okolju, so omejitve z Naturo 2000, promet in nenadzorovana uporaba biomase za gretje stavb.

Usmeritev v uporabo biomase za kurjenje je prinesla veliko prizemno onesnaževanje s katrani in drobnimi delci PM10 in PM2,5 – torej s črnim ogljikom. Posledice take usmeritve naših politikov in nekaterih strokovnjakov bodo dolgoročno izjemno drage, saj se bodo računi pokazali v zdravstveni blagajni, ki že zdaj poka po šivih. Kljub številnim opozorilom v preteklosti se stvari ne spreminjajo.

Tako na primer z novim predlogom o dimnikarstvu, ki je v celoti protiokoljsko naravnan in pripravljen izključno na podlagi malopodjetniških in tržnih načel, bo praktično odpravljena še zadnja kontrola nad lokalnimi emisijami škodljivih plinov.

Odprto je tudi vprašanje nadaljnje rabe jedrske energije. Ker smo podaljšali delovanje sedanje elektrarne do leta 2043, menim, da je za odpiranje tega vprašanja še dovolj časa, ko bomo imeli na razpolago boljše tehnologije od sedanje.

Kakšno je vaše mnenje o dilemi, če je to dilema, med jedrsko energijo in tisto iz obnovljivih virov?

Po mojem to ni dilema. Gledano iz dolgoročne perspektive, bodo zmagali OVE. Ker je letno obsevanje sonca tako veliko, bi moralo človeštvo za zadovoljevanje vseh sedanjih potreb po energiji pretvoriti le slabih 0,015 odstotka sončne energije, ki pade vsako leto na Zemljo, 0,025 odstotka leta 2050 in 0,032 odstotka leta 2100, sem prepričan, da bomo z razvojem tehnologij to zmogli.

 


V Sloveniji potrebujemo na leto za 190 PJ (peta joule) končne energije 0,22 odstotka sončnega obsevanja. Za uporabo jedrske energije ne vidim ovir le v primeru razvoja novih tehnologij, ki ne bodo puščale za seboj nevarnih odpadkov, ne bodo omogočale njihove uporabe v vojne namene in bodo po stroških enakovredni OVE. Do tedaj pa »stop« vsakemu jedrskemu programu.

Kako gledate na nekatera mnenja pri nas, da se hidroelektrarn ne splača graditi, ker je elektrika prepoceni?

Gradnja hidroelektrarn je naložba za našo prihodnost. Uporaba vseh razpoložljivih, tehnično in okoljsko izkoristljivih vodnih tokov, je za Slovenijo ključnega pomena. Dva razloga sta najpomembnejša: zmanjšanje hitrosti odtoka meteornih voda iz Slovenije (voda bo dražja, kot sta zdaj nafta in naravni plin) in pridobivanje elektrike brez emisij toplogrednih plinov.

Ker poleg tega še obvladujemo celotno tehnološko verigo in s tem zagotavljamo obrat kapitala v Sloveniji, dileme ni. Ali kdo misli, da smo gradili Dravske elektrarne po ekonomskih kazalnikih? Ne, gradili smo jih zato, da smo razvijali domačo industrijo, in imamo zdaj iz njih najcenejšo elektriko.

Hidroelektrarne gradimo ali bomo gradili za naslednjo generacijo, ki bo uživala sadove našega dela. Zato jih moramo graditi z domačim kapitalom – država ali pa nova družba »HE Slovenije« naj razpiše obveznice ali delnice, ki bodo na razpolago samo domačim vlagateljem, in videli boste, koliko bomo lahko zbrali sredstev.

Namesto v nov avto ali izlet na Sicilijo bodo mnogi raje vložili svoje prihranke v lastništvo hidroelektrarn, ki bo njim in njihovim vnukom vračala anuitete v kWh. Zakaj tega nismo storili že zdaj, je vprašanje za milijon evrov.