Tiskane izdaje
Pri uporabi recikliranih gradbenih odpadkov je pomembno nenehno izobraževanje ključnih deležnikov, to je projektantov, večjih investitorjev in druge strokovne javnosti, z namenom prepoznati vlogo gradbenih odpadkov kot pomembne surovine za gradbeništvo. V zadnjih letih je pri tem imel pomembno nalogo projekt ReBirth, ki ga je vodil Zavod za gradbeništvo Slovenije (Zag).
Vsi sodelujoči v projektu ReBirth, ki je trajal štiri leta, končal pa se je pred dvema, so se trudili ozaveščati in izobraževati ciljne uporabnike o možnostih uporabe recikliranih gradbenih in industrijskih odpadkov v gradbeništvu. V projektu so poleg Zaga sodelovali še Gospodarska zbornica Slovenije, PKG Šprinzer Mirko, Structum, Mayer McCann, Klaro in Primorje.
Dosegli postavljene cilje
V projekt je bilo prek različnih aktivnosti vključenih skoraj 33.000 ljudi. »Na podlagi statističnih podatkov in izdelane lastne metodologije smo dosegli postavljene cilje, to je za deset odstotkov povečan delež recikliranja gradbenih odpadkov, za 15 odstotkov povečan delež recikliranja industrijskih odpadkov, 1,5-odstotni prihranek naravnih virov in pozitiven odziv občin pri preprečevanju nastajanja divjih odlagališč.
Vrednost našega dela je prepoznala tudi evropska komisija, saj smo bili izbrani za enega najboljših okoljskih projektov, ki so se končali leta 2015. Potegujemo se tudi za nagrado za najboljši okoljski projekt, ki bo konec maja podeljena enemu od 25 kandidatov,« pojasnjuje vodja projekta ReBirth iz Zaga dr. Alenka Mauko Pranjić.
Izobraževanje in svetovanje
Pri procesih uporabe recikliranih gradbenih odpadkov ima Zag več vlog. Po eni strani izvaja preverjanje recikliranih agregatov s tehničnega stališča in evalvira njihovo uporabnost, po drugi strani pa je pristojen za postopke dajanja recikliranih agregatov na trg, bodisi kot priglašen organ za certificiranje nadzora proizvodnje v sistemu 2+, če se proizvajalec za to odloči, bodisi kot izvajalec začetnih in kontrolnih poskusov v sistemu 4.
»Poleg tega Zag izobražuje imetnike odpadkov in jim svetuje, analizira vplive odpadkov na okolje, razvija zelene betone na podlagi recikliranega in umetnega agregata in nadomestkov cementa ter sodeluje pri pripravi in dopolnitvah zakonodaje s tega področja. Reciklirani agregati in zeleni betoni so tudi tema naših raziskovalnih projektov, bodisi mednarodnih ali nacionalnih bodisi projektov, vezanih na modele krožnega gospodarstva, industrijske simbioze in na splošno vračanje surovin v krogotok,« pravi vodja laboratorija za betone, kamen in agregat doc. dr. Ana Mladenovič.
Na zbiranje gradbenih odpadkov vplivajo številni dejavniki, od zakonodaje in predpisov do organizacije zbiranja in nato postopkov recikliranja. Pri nas ima veliko družb ustrezno dovoljenje za ravnanje z gradbenimi odpadki, vendar ni mogoče natančno ugotoviti, koliko družb se v resnici ukvarja s tem poslom.
Enakovredno nadomestilo
»Na spletnih straneh projekta ReBirth, v zavihku Kam z odpadki, smo leta 2014 vzpostavili portal z zemljevidom, kjer je navedenih 48 aktivnih zbiralcev in predelovalcev gradbenih odpadkov. Tako lahko uporabnik najde najbližjega zbiralca ali predelovalca,« razlaga dr. Alenka Mauko Pranjić.
Večina podjetij zbira in predeluje več vrst gradbenih odpadkov, največ ločene frakcije ali mešanice betona, opeke, ploščic in keramike ter zemljo in kamenje. Nekaj jih je bolj specializiranih, kot so tista, ki zbirajo asfaltni rezkanec in ga reciklirajo v proizvodnji asfaltnih zmesi, ter tista, ki prevzemajo in zbirajo azbestne gradbene odpadke. Teh je 134, predelava azbesta pa je v Sloveniji prepovedana.
»V Zagu si prizadevamo spremeniti splošno percepcijo v strokovni javnosti, da so reciklirani agregati manjvredni materiali. Pravilno sortirani in predelani v kakovostne reciklirane agregate v večini primerov lahko povsem enako nadomeščajo naravne agregate, s tem pa pomembno pripomorejo k prehodu družbe v krožno gospodarstvo,« poudarja doc. dr. Ana Mladenovič in dodaja, da je postopke predelave gradbenih odpadkov treba optimizirati v celotni verigi.
