Sedem ponudb za plinski terminal na Krku

Hrvaška preučuje tudi možnost plavajočega terminala, ki ga predlagajo ZDA.

Objavljeno
04. januar 2016 13.54
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA
Zagreb - Podjetje LNG Hrvatska je prejelo sedem ponudb za vlaganja v izgradnjo in opremljanje terminala za utekočinjeni plin (LNG) na otoku Krk, s katerim nameravajo zagotoviti varno plinsko oskrbo v širši regiji. Obenem so izrazili pripravljenost tudi na možnost izgradnje plavajočega LNG-terminala namesto kopenskega, za kar si prizadevajo ZDA.

V hrvaškem podjetju za izgradnjo in upravljanje z infrastrukturo za sprejem in skladiščenje utekočinjenega plina niso povedali, katera podjetja so zainteresirana za vlaganja v terminal na Krku. Po zaključenem razpisu so zadnji dan minulega leta na svoji spletni strani zapisali, da gre za ugledne mednarodne družbe ter da so trije finančni, štirje pa industrijski vlagatelji.

Vrednost vlaganj v terminal je približno 600 milijonov evrov, zmogljivosti terminala so ocenjene na štiri do šest milijard kubičnih metrov plina. Vrednost celotnega projekta, ki vsebuje tudi plinovode za terminal in kompresorske postaje, presega milijardo dolarjev. Gre za strateško hrvaško energetsko investicijo, za katero je interes kazala tudi Slovenija.

Podpora EU in ZDA

Evropska komisija je terminal na Krku uvrstila med 20 evropskih strateških energetskih projektov in je lani Hrvaški dodelila nekaj manj kot pet milijonov evrov za izdelavo projektne dokumentacije. Dodatno so podjetju LNG Hrvatska odobrili še nekaj več kot pol milijona evrov za študijo o morebitnem plovnem terminalu, ki bi bil prav tako ob obali Krka.

Podporo novemu evropskemu plinskemu središču na Hrvaškem so kazale tudi ZDA, ki si želijo zmanjšati odvisnost srednje in jugovzhodne Evrope od ruskih dobaviteljev plina. Med lanskimi obiski ameriških uradnikov na Hrvaškem so namesto dragega in za izgradnjo zahtevnega terminala na Krku predlagale plavajoči terminal, ki naj bi pocenil in skrajšal postopek postavljanja objekta. Izgradnja terminala na Krku je predvidena za leto 2019, plovni terminal pa bi bilo mogoče zagnati občutno prej.

Predlog Washingtona o plavajočem LNG-terminalu je prva na Hrvaškem sprejela predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović, ko je lansko jesen omenjala, da Hrvaška zamuja z izgradnjo terminala na Krku ter da se je treba čim prej povezati s podobnimi terminali na Poljskem in v Litvi.

Američani bi plavajoči terminal

Ameriški pritisk za postavitev plovnega terminala je bil posebej močan novembra lani, ko se je o tem z Grabar-Kitarovićevo pogovarjal ameriški podpredsednik Joe Biden, ki je bil poseben gost na vrhu procesa Brdo-Brioni v Zagrebu, je v današnji izdaji spomnil hrvaški časnik Jutarnji list.

Časnik navaja izjavo tiskovnega predstavnika podjetja LNG Hrvatska Mateja Zovkića, da so pripravljeni tako na kopenski kot na plavajoči terminal.

Jutarnji list ocenjuje, da sprememba modela terminala ne bi veliko vplivala na dosedanje postopke, bi pa lahko povzročila težave drugemu hrvaškem podjetju Plinacro, ki načrtuje izgradnjo distribucijskih plinovodov do sosednih držav.

Slovenija za sodelovanje pri gradnji

Slovenija je lani potrdila svoj interes za sodelovanje pri gradnji terminala in tudi plinovoda. Ljubljana je omenila možnost, da bi se na plinski terminal na Krku navezal tudi približno 80-kilometrski plinovod od hrvaško-slovenskega mejnega prehoda Jelšane do Kalc.

Predvidena investicija dodatnih plinovodov je vredna 300 milijonov evrov, a bo vprašljiva, če Plinacro ne bo dobil močnih partnerjev, katerim lahko zagotovil dolgoročno dobavo plina.

Tveganje predstavlja možnost, da bi se lahko zmanjšalo povpraševanje po plinu in da bi lahko plavajoči terminal s Krka prestavili kam drugam. To bi lahko bilo usodno za Plinacro, ki se sooča z velikimi obveznostmi do bank zaradi izgradnje plinovodov proti Dalmaciji, ki so v večjem delu neizkoriščeni, je pisal časnik.