Tiskane izdaje
Bled − Uber želi še pred koncem letošnjega leta vstopiti v Slovenijo, je ob robu Blejskega strateškega foruma (BSF) za STA povedal generalni direktor Uberja za Jugovzhodno Evropo Davor Tremac. »Naš cilj je sodelovati z glavnim mestom in državo,« je poudaril.
»Na Hrvaško smo prišli pred skoraj desetimi meseci, eden od naslednjih korakov pa je Slovenija,« je povedal Tremac. Kot je pojasnil, namerava Uber v Slovenijo pripeljati najbolj priljubljeno storitev v Evropi, UberX, pripravlja pa tudi posebno presenečenje za Ljubljano.
O konkretnem datumu Tremac še ni mogel govoriti, vendar v Uberju upajo, da bodo v Ljubljani prisotni še pred koncem letošnjega leta. Ljubljana bi tako postala eno izmed več kot 500 mest, v katerih Uber že deluje. Podjetje je sicer že prisotno v 21 članicah EU.
Za samostojne podjetnike
Prav tako je težko oceniti, koliko voznikov oziroma partnerjev bi lahko Uber pritegnil v Ljubljani. Vendar pa bodo morali biti partnerji − tako kot drugod po regiji − samostojni podjetniki ali gospodarske družbe, ki izpolnjujejo zastavljene varnostne standarde in poslujejo v skladu z davčno ter drugo zakonodajo. Ker so vsa plačila brezgotovinska, je tako mogoče slediti vsem transakcijam, plačani so tudi vsi davki, je pojasnil sogovornik.
Na Hrvaškem sicer prek Uberjeve platforme vozijo vozniki zelo različnih profilov − od ljudi, ki so prej opravljali transferje v turizmu, na primer med letališči in hoteli, pa agencije rent a car in tudi taksisti, ki so raje prešli k Uberju.
Pri Uberju so priložnost za zaslužek našli številni brezposelni, celo nekateri upokojenci si na ta način izboljšujejo svoje prihodke, je poudaril Tremac. »Le za 35 odstotkov naših partnerjev predstavlja delo prek Uberjeve platforme glavni vir zaslužka,« je povedal.
Ne tekmujejo s taksisti
Ob vstopu Uberja na hrvaški trg se je sicer pojavilo nekaj nasprotovanja in negodovanja med klasičnimi taksisti. »Zdaj pa vse več taksistov prihaja k nam,« je dodal Tremac. Poudaril je tudi, da Uber ne tekmuje s taksisti, temveč z miselnostjo, da mora vsakdo imeti svoj avtomobil. Podatki iz velikega števila mest celo kažejo, da kljub hitri rasti Uberja povpraševanje po taksi storitvah ne upada.
Kot je še dodal, v Sloveniji za zdaj negativnih odzivov niso opazili, ne v pogovorih z mestnimi ne z državnimi oblastmi. Sogovornik je pri tem še posebej poudaril, da so odločevalci v Sloveniji pripravljeni sprejemati novosti, ki jih prinaša digitalno in sodelovalno gospodarstvo.
»Naš cilj je sodelovati z glavnim mestom in državo pri razvoju digitalnega in sodelovalnega gospodarstva,« je zagotovil. Poudaril je tudi, da želi Uber prispevati k uresničitvi vizije Slovenije kot zelene referenčne države v digitalni Evropi.
Zanimiva mesta, manjša od Ljubljane
Uber sicer hoče biti povsod − v vsakem mestu, kjer se kažejo potrebe po trajnostni mobilnosti, kjer obstaja digitalna ekonomija, kjer imajo ljudje pametne telefone in želijo manj uporabljati svoje avtomobile. Kot je še dodal Tremac, hiter napredek v tehnologiji podjetju omogoča, da kritično maso doseže v vse manjših mestih. »Zdaj so za nas zanimiva že mesta, ki so mnogo manjša od Ljubljane,« je pojasnil.
»Na Hrvaškem in drugod po svetu ljudje raje avto pustijo doma in koristijo Uber,« je povedal prvi mož podjetja v regiji. Tako jim ni treba skrbeti glede bencina, pnevmatik, parkirišča. Uber se tudi odločno povezuje z javnim prevozom, saj v Zagrebu kar 65 odstotkov potnikov koristi Uber, da bi dosegli postaje javnega potniškega prevoza, železniško postajo ali letališče.
Izkušnje kažejo, da lahko eno vozilo Uber nadomesti šest zasebnih vozil. To pomeni občutno manjše obremenitve za mesta, njihovo infrastrukturo in okolje kot celoto. »Manj je investicij v ceste, parkirišča, več prostora je za šole, parke, bolnišnice,« je poudaril Tremac.
Uspeh Uberja sicer temelji na tehnologiji njegove aplikacije, ki povezuje voznike s potniki na način, da lahko voznik načrtuje naslednjo vožnjo, še preden odloži prejšnjega potnika. »To pomeni vse manj praznih kilometrov in vse manj čakanja,« je poudaril Tremac. Tako so cene lahko nižje, vozniki pa zaslužijo več.
Tremac se je dotaknil tudi slovaške aplikacije Hopin, ki je v Ljubljano prišla pred kratkim. Kot je poudaril, gre za drugačen poslovni model od njihovega. Vendar pa je vsaka konkurenca dobrodošla, saj imajo uporabniki več izbire. »Tako so meščani in turisti bolj zadovoljni,« je dodal.
