Z infrastrukturnimi željami na realna tla

InfraKon 2014: infrastukturna strategija skoraj pripravljena, enovit nacionalni program s konkretnimi projekti prihodnje leto.

Objavljeno
10. november 2014 17.43
Škofjeloška obvoznica
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo

Ljubljana – Decembra bo infrastrukturno ministrstvo dalo v javno razpravo strategijo o razvoju prometne infrastrukture v Sloveniji. Matjaž Vrčko z ministrstva pravi, da so v letu in pol, upoštevaje ocenjene prihodnje prometne tokove, pripravili predlog realnega dokumenta.

Glede na promet in finančne možnosti so bile želje v Sloveniji ponavadi prevelike. Namesto štiripasovnic se bo tam, kjer ni dovolj prometa, pač treba zadovoljiti s posodobljenimi dvopasovnicami. Kaj se bo konkretno obnavljalo in gradilo v infrastrukturi in logistiki, ki je pri nas premalo izkoriščena nadgradnja prometa kot takega, naj bi zapisali v enovitem nacionalnem programu.

Državno infrastrukturno strategijo se je pripravljalo tudi v luči nove evropske finančne perspektive, gre bolj za spisek potreb ne glede na finančne možnosti, operacionalizacijo pa bo predvidoma v prihodnjem letu doživela v nacionalnem programu.

Do leta 2030 naj bi se tovorni promet povečal za 80 odstotkov, potniški pa za 25 odstotkov. Če v prometno infrastrukturo ne bomo vlagali, se bomo soočili z zastoji. Železnica kot glavna prometna žila ima zmogljivosti 21 do 22 milijonov tov letnega prevoza, sedaj dosega 18 milijonov ton. Ko bodo zmogljivosti presežene se bo tovor preselil na avtoceste – in jih zablokiral. In prekomerno onesnaževal okolje.

Glavna usmeritev predloga prometne strategije je vlaganje v železniško infrastrukturo in razvijanje javnega potniškega prometa, z železnico kot hrbtenico. Predpogoj pa je stabilno financiranje. Veliki infrastrukturni projekti bodo še potrebni. Nova proga med Koprom in Divačo, t.i. drugi tir, je nujna, je pa draga, zato bo treba projekt preučiti. Vsekakor bi se ga dalo poceniti, meni Matjaž Vrčko. Nekateri drugi projekti so predimenzionirani.

Slovenko Henigman je opozoril, da je Slovenija pred temeljno odločitvijo, kaj bo naredila z infrastrukturo. Bo izkoristila geostrateški položaj? Koper je iz Azije sedem dni plovbe bližje kot severnoevropska pristanišča. In tranzitna Slovenija ima zaenkrat več prometa kot tabeljska smer (Pontebanna) in podobnega kot tirolski Brenner, na obeh pa načrtujejo večmilijardne naložbe. Bo Luka Koper še ostala prva luka za Avstrijo, kar je od leta 2010?

Jože Rener je spomnil na velike pretrese v slovenskem gradbeništvu – ki je v zadnjem desetletju poznalo samo ekscesne številke: dvajset odstotkov gor ali dol. Tudi letošnja osemmesečna rast je pretirana, 54-odstotna. Vse skupaj je dokaz, da se z naložbami slabo upravlja. Posledica pa je bila prehitra rast in potem propad vseh velikih gradbenih podjetij, ki so bila po Altmanovem modelu tudi v časih največjega razcveta bližje propadu kot pa dobičkom. Nasprotno je avstrijska rast zložnejša, a permanentna.

Slovenski svetovalni inženiring ima po besedah Vekoslava Korošca veliko tradicijo, zdrava jedra pa so se tudi po propadu gradbincev ohranila. Slovenska napaka: zanemarjanje modelov financiran ja. Na poroštvo države bo poslej težko računati. Ostaja evropski denar, javno-zasebna partnerstva, koncesije.

Denar je z ministrstva pristojnega za promet – ime se je v zadnjih letih pač prevečkrat spreminjalo – v vladnem iskanju prihrankov večinoma odtekal. A je Matjaž Vrčko optimist: z več vzdrževanja, manj naložbami se da tudi z manj, a stabilnimi sredstvi, marsikaj narediti. Pa še evropskega denarja bo kar precej.