Zapleteni postopki za gradnjo malih hidroelektrarn

Kljub velikemu vodnemu potencialu pri gradnji malih elektrarn ne gre vse po željah investitorjev.

Objavljeno
24. marec 2017 19.02
Cveto Pavlin
Cveto Pavlin
Slovenija je zelo bogata z vodnimi viri, zato je tudi gradnja malih hidroelektrarn (MHE) zelo pomembna. MHE so ekonomsko donosne tudi brez denarnih državnih podpor, tako proizvedena elektrika pa je okoljsko neoporečna, saj je pridobljena izključno iz obnovljivih virov energije (OVE).

Trg z električno energijo je v naši državi omejen z ekonomijo obsega, poseben izziv so tudi nizke proizvodne cene v večini elektrarn in vse večji delež prispevkov v celotni strukturi cene elektrike. Na trgu je tudi vse več končnih ponudnikov električne energije. V zaključni fazi je gradnja HE Brežice na spodnji Savi, kjer se bo končala spodnjesavska veriga s HE Mokrice.

Pomembne so tudi male hidroelektrarne, vendar pri njihovi gradnji kljub vodnemu potencialu ne gre vse tako gladko, kot bi si investitorji želeli. Težava je predvsem pridobivanje dovoljenj za gradnjo. Glede na sedanjo zakonodajo investitor potrebuje tako vodno kot gradbeno dovoljenje, v obeh postopkih pa se odloča o isti stvari.

Za ekonomske cene, ne za državne podpore

Ker so birokratski postopki zelo zapleteni, se pri nas ne gradi veliko malih hidroelektrarn, kljub velikemu vodnemu potencialu. »Za poenostavitev teh postopkov bi svetovali enotno dovoljenje. Predlagamo tudi, da bi odločanje o malih hidroelektrarnah do enega megavata instalirane moči prenesli na občinsko raven, kar bi bilo koristno tako za državo kot za investitorje,« pravi Miroslav Prešern, direktor podjetja Oven Elektro Maribor. S tem bi slovensko zakonodajo približali dobrim praksam drugih držav EU, zagotovili hitrejši pretok informacij ter lažje in kompetentno odločanje.

V družbi Oven Elektro Maribor imajo poleg malih hidroelektrarn tudi sončne oziroma fotovoltaične elektrarne. Menijo, da bodo sončne elektrarne za lastno rabo v gospodinjstvih in manjših gospodarskih obratih z gotovostjo zelo zanimive, posebno skupaj s hranilniki energije.

»V naši družbi smo zagovorniki manjših, avtonomnih mikrosistemov, ki so podprti s kakovostnimi hranilniki električne energije. S takimi mikrosistemi dosežemo popolno energetsko samostojnost. Koristni so predvsem zato, ker so neodvisni, saj tako proizvedena elektrika ne zahteva vlaganja v distribucijsko in prenosno omrežje, državne podpore zato ne potrebujejo,« pojasnjuje Miroslav Prešern in dodaja, da so pri subvencioniranju prodajne cene iz OVE zagovorniki ekonomske prodajne cene in ne sedanjega sistema državnih podpor.

Nadpovprečno lansko poslovanje

Osnovna dejavnost družbe Oven je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov. Imajo pet malih hidroelektrarn s skupno inštalirano močjo 2,5 megavata in 18 malih fotovoltaičnih elektrarn s skupno inštalirano močjo 610 kW. Lani so njihove elektrarne proizvedle skupaj 13.619 megavatnih ur električne energije. Prek Kluba Oven se ukvarjajo tudi z izobraževalnimi dogodki, spletna trgovina pa s trženjem različnih izdelkov za električno mobilnost (e-kolesa in e-skuterji), pametno LED-razsvetljavo, IR-ogrevanje ipd.

Lani so ustvarili malo manj kot 1,5 milijona evrov prihodkov, ki so bili v primerjavi z letom pred tem višji za šest odstotkov. Čistega dobička je bilo dobrih 355.000, kar je dva odstotka manj kot predlani. »Lansko poslovanje ocenjujemo za nadpovprečno. Vse projektne cilje smo dosegli. Zelo smo zadovoljni, da smo generalno obnovili eno izmed malih hidroelektrarn. S takšno posodobitvijo zagotavljamo stabilno proizvodnjo električne energije in višje prihodke,« pravi Prešern.

Tudi srednjeročna usmeritev v OVE

Letos načrtujejo za štiri odstotke večje prihodke v primerjavi z lani. Posledično bi se povečal tudi čisti dobiček. Oboje je odvisno predvsem od hidroloških razmer, ki v prvem četrtletju letošnjega leta niso najugodnejše. Za zdaj imajo pet zaposlenih. Letos bodo obnovili tudi največjo hidroelektrarno v Oplotnici.

Tudi njihovi srednjeročni načrti so usmerjeni predvsem v gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti na podlagi obnovljivih virov energije. Do leta 2025 načrtujejo gradnjo novih malih hidroelektrarn, s čimer bi inštalirane moči povečali za dva megavata. Priložnosti iščejo tudi širše v regiji.