Kako Češka privablja tuje investicije?

Češka ima podobno zgodovino kot Slovenija in kljub podobnemu izhodišču se med državama še ni razvilo dovolj močno sodelovanje. V zadnjih dvajsetih letih jim je uspelo sestaviti zelo uspešno zgodbo, pritegnejo precej več tujih investicij kot Slovenija, trenutno skoraj ne poznajo brezposelnosti, država pa očitno dobro deluje, zato smo, kot pravi predsednik Združenja Manager in generalni direktor Danfoss Trate Aleksander Zalaznik, hoteli bolje spoznati njihovo poslovno okolje in razvojni model. »Zanimalo nas je, kje so razlike med državama, na katerih področjih se lahko od Češke učimo, ob tem pa smo seveda želeli spodbuditi tudi nova sodelovanja.«

Nizka obdavčitev

V Pragi so se lahko na lastne oči prepričali, kako velike multinacionalke druga za drugo odpirajo svoje regionalne centre – nekatere razvojne, druge vsaj prodajne. Slovenec Primož Karlin, ki dela v Microsoftovem centru – ta trenutno tam zaposluje 600 ljudi, iščejo pa še 200 novih sodelavcev –, pojasnjuje svoj pogled na privlačnost Češke za tuje investitorje: »Kljub nekoliko problematičnemu (ne)znanju angleščine med domačini se Češka ponaša z odličnim tehniškim kadrom oziroma z zelo dobrimi tehniškimi fakultetami. Ob tem investitorje privablja predvsem ugoden davčni sistem, nizka obdavčitev dela, zaradi česar tudi ni težko privabiti ljudi, saj je kvaliteta življenja tu visoka.«

Rekordno nizka brezposelnost

Nizka obdavčitev dela pripomore, da ima država rekordno nizko brezposelnost, kakršne ni imela nobena druga država Evropske unije že od leta 2002, hkrati pa na Češko prihajajo mnogi tuji visoko izobraženi delavci. Trenutno se jim politika nizke obdavčitve mnogih z visokimi plačami obnese bolje, kot se Sloveniji obratna logika; ustvarjamo sistem, iz katerega izobraženi bežijo, iz preostalih pa poskušamo z davki iztisniti čim več.

Češka je bila ob vstopu v EU precej daleč za Slovenijo, a je svoj zaostanek bolj kot ne že povsem nadomestila s precej višjo gospodarsko rastjo. V obeh državah je v zadnjih desetletjih tekel tudi proces privatizacije, ki ne pri nas ne na Češkem ni bil ravno zgledno urejen, a izid je precej različen. Brian Wardrop iz investicijske družbe ARX Equity Partners že dve desetletji spremlja obe državi in ob obisku slovenske delegacije je bil precej slikovit: »Iz privatizacije so v obeh državah izšli nekateri tajkuni. Ne bi se spuščal v etična vprašanja, kako točno se je to zgodilo, a dejstvo je, da so češki tajkuni v primerjavi s slovenskimi danes na precej višji ravni; so bolj sofisticirani, precej bolje upravljajo kapital in predvsem ogromno vlagajo nazaj v češko industrijo, v Sloveniji pa tega skoraj ni bilo. Verjetno je tudi to eden izmed razlogov, da so bogati industrialci na Češkem bolje sprejeti kot v Sloveniji, kjer je za vsakogar, ki si je v poslu ustvaril omembe vredno bogastvo, bolje, da se ne izpostavlja.« Ob tem pa Wardrop dodaja, da ima Slovenija vsaj eno prednost: »Za podjetja, kakršno je naše, je slovensko članstvo v evroobmočju vsekakor prednost. To, da ima Češka svojo krono, za nas predstavlja dodatna tveganja in otežuje finančno načrtovanje.«

Politika bolj naklonjena poslu

Ena od nalog, ki jo mora Češka še izpeljati, je izboljšava in povečanje avtocestnega omrežja; v primerjavi s Slovenijo nima Češka niti dvakrat toliko avtocest kot Slovenija, čeprav je velika za štiri Slovenije in ima petkrat toliko prebivalcev. Razlog, da se projekt ne premakne naprej, naj bi bil predvsem v politikih, ki ne najdejo konsenza.

Prav sodelovanje gospodarstva in politike pa zelo pohvali generalna direktorica najmočnejšega češkega poslovnega združenja Confederation of Industry Dagmar Kuchtova: »Vlada posluša naše predloge in jih pogosto tudi upošteva.« Še posebej pohvali sodelovanje z njihovimi evropskimi poslanci, čeprav doda, da so v preteklosti nekateri v evropski parlament hodili le po dnevnice in plačo. »Z novimi smo zdaj zelo zadovoljni – še posebej ženske so odlične. Lahko navedem konkreten primer: Francija in Nemčija, ki se bojita konkurence z vzhoda, sta želeli v avtoprevozništvu postaviti pravila, kakršnih naš trg ne zmore, a nam je na pomoč priskočila naša evropska poslanka Martina Dlabajová in njen trud je bil na koncu uspešen. Vedno nas pravočasno obvešča o razpravah, zaradi česar se lahko pripravimo in zgodaj reagiramo, kadar bi odločitev prizadela naša podjetja.«

Tudi od Čehov se lahko učimo

Medeja Lončar, direktorica Siemensa Slovenija, pa opozarja: »Češka in nekatere druge države v naši bližini, ki smo jih nekdaj imeli za manj razvite, močno delajo na digitalizaciji in novih oblikah dela. V obdobju, ko se karte delijo na novo, so zelo lačne uspeha. Tudi mi bomo morali postati bolj agilni in se bolj odpreti. Okrog nas izjemno vrvi in če se ne bomo zbudili, bomo mi tisti, ki bodo ostali zadaj.« Ob tem dodaja, da Češka z mnogimi centri in tudi proizvodnimi obrati velikih multinacionalk dobiva zgled sodobnega poslovanja, kar deluje kot pospeševalnik domačim družbam. »V Sloveniji smo od tega žal nekoliko oddaljeni in zato imamo manj občutka, kako hitro in v katere smeri se razvija sodoben posel. Ne smemo dopustiti, da nas to uspava. Po zgledu Češke se bomo verjetno tudi mi morali kmalu spoprijeti s hujšo bitko za strokovno delovno silo. Za tiste z iskanimi kompetencami bo torej vedno bolje, vprašanje pa je, kako bo z ostalimi, ko se bo rast spet nekoliko zaustavila,« še pravi Lončarjeva.