Adi Rogelj

Tiho, nepolnih 80 let, je od nas odšel Adi Rogelj, ekonomist in eden pomembnejših slovenskih direktorjev prejšnje generacije. V osemdesetih in devetdesetih letih ter na prelomu tisočletja je vodil pomembna slovenska podjetja in bil eden od oblikovalcev gospodarskega razvoja Slovenije.

Adi Rogelj je začel svojo pot v ljubljanski Metalki, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaposlovala prek dva tisoč trgovcev, poslovnežev ter drugih strokovnjakov in je bila vodilna vele- in maloprodajna ter zastopniška korporacija tedanje Jugoslavije na področju črne in barvne ter kovinskopredelovalne in strojne industrije s predstavništvi domala po vsem svetu.

V osemdesetih letih je bil Adi Rogelj član najuspešnejšega poslovodnega tima v zlati dobi Metalke; v njegovem obdobju je Metalka dosegla vrhunec svojega strmega razvoja; žal je nato tedanja ljubljanska partija morala ponuditi mesto generalnega direktorja Metalke enemu tedanjih »beograjskih« funkcionarjev in Metalka je začela propadati vse do žalostnega konca v naslednjih letih.

Adi Rogelj je nadaljeval svojo uspešno pot vodilnega slovenskega menedžerja najprej kot podpredsednik Trgovskega poslovnega sistema Astra, nato kot generalni direktor Ilirije Vedrog in kasneje še kot predsednik poslovodnega odbora Sozda Kemija, ki je povezovala vse pomembnejše proizvodne in trgovske organizacije iz dejavnosti kemije v Sloveniji. Adi Rogelj je kariero zaključil kot uspešen generalni direktor DZS (Državna založba Slovenije) že v novodobni Sloveniji.

Adi Rogelj je bil prodoren, ustvarjalen in uspešen predstavnik tedaj nastajajoče generacije slovenskih menedžerjev že v obdobju pred osamosvojitvijo in neposredno po njej. Odlikovala ga je predanost tržno zasnovanemu gospodarstvu tudi v takratnih specifičnih razmerah družbene lastnine in samoupravljanja ter poštenost pri udejanjanju novih (privatizacijskih) procesov v gospodarstvu.

Kot mnogi njegovi kolegi je tudi sam v vrstah najodgovornejših v takratnih družbenih podjetjih dokazoval, da je organizacija lahko uspešna, če jo vodijo sposobni in pošteni direktorji s posluhom za sodelovanje delavcev pri upravljanju. V obdobju po osamosvojitvi, ko so se mnogi ukvarjali s privatizacijskimi procesi, je Adi Rogelj nadaljeval pošteno in uspešno poslovodenje v povsem novih razmerah.

Slovenija je bila tudi v obdobju pred osamosvojitvijo gospodarsko uspešna; predvsem zaradi že tedanje splošne usmerjenosti njenega gospodarstva na evropske in druge najbolj zahtevne trge. V marsičem je bila Slovenija zgled in vzor ostalim delom tedanje skupne domovine. Zasluge za takšno usmerjenost velikih slovenskih korporacij ni imela politika ampak prav gospodarstveniki, kot je bil Adi Rogelj, ki so zaradi svojih poslovodnih sposobnosti, vizionarstva in splošne razgledanosti ter proevropske usmeritve vzdrževali stik z najrazvitejšimi deli sveta tudi v tistem obdobju. Zato je bil mnogo lažje obvladljiv, sicer neizmerno zahteven preobrat slovenskega gospodarstva iz manj zahtevnih jugovzhodnih na visoko zahtevne evropske in svetovne trge.

Adi Rogelj je bil kot direktor svobodnjak, liberalec, skratka menedžer, vendarle tudi človek z veliko mero socialne občutljivosti do sočloveka, sodelavca. Odlikovale so ga izjemne organizacijske sposobnosti, strokovnost in neizmerno ekonomsko znanje ter lastnosti, kot so natančnost, profesionalnost, etičnost, verodostojnost in tudi odločnost, nepopustljivost ter predanost boju za svoja in skupna stališča ter interese ljudi in organizacije, ki jih je zastopal. Užival je velik ugled pri svojih kolegih in v kolektivih, ki jih je vodil.

Zato Adi Rogelj je in bo ostal v spominu svojih številnih sodelavcev in prijateljev kot človek z veliko začetnico, ki je udejanjal skupno dogovorjene cilje z vso predanostjo in poštenostjo.

Neizbrisen je tudi njegov pečat pri razvoju slovenskega menedžmenta in nasploh razvoju slovenskega gospodarstva, posebej trgovine.