Čas doma lahko izkoristimo za nove ideje in znanja

Številna podjetja so del zaposlenih poslala na čakanje na delo, ker se jim je obseg dela zmanjšal ali pa so morala zapreti vrata. Za te zaposlene je to priložnost, da nekaj časa namenijo tudi za izpopolnitev svojih znanj in veščin in da v miru premislijo, ali so zadovoljni s svojo kariero oziroma kaj si še želijo delati.

»S tem bodo misli vsaj malo preusmerili stran od novega, nenavadnega, neprijetnega in morda negotovega položaja čakanja na delo,« je dejala Alenka Kraljič, vodja razvoja poslovanja v Trenkwalderju. Kot je v pogovoru za Delo poudaril športni psiholog Aleš Vičič, je pomembno, da v času, ko smo večinoma za štirimi stenami, odkrijemo tudi nove interese, »da zdaj, ko morda kdaj čutimo tudi dolgčas, ki je čedalje bolj moreč, najdemo nove ideje, s čim bi se še lahko ukvarjali v življenju, kaj nas veseli.

Dolgčas, ki ga bomo doživljali, razumimo kot konstruktivno psihološko stanje, ki nam pomaga s tem, da nas prisili k iskanju drugih interesov. Ne smemo samo reči, da ne vemo, kaj bi, in se dolgočasiti naprej, ampak raziskujmo v različne smeri. Tehnologije in internet nam to omogočajo.«



Razmere od nas zahtevajo veliko novega prilagajanja in potrpežljivosti, se strinjajo na zavodu za zaposlovanje, ki je pristojen za zbiranje vlog delodajalcev za delno povračilo nadomestila plače za zaposlene, ki so jih napotili na začasno čakanje. »Zato je to morda zelo primeren čas za razmislek, kaj lahko naredimo za krepitev svojih poklicnih veščin, kaj bi bilo dobro, da se naučimo, in s tem povečamo svoje možnosti na trgu dela po koncu epidemije.«

Tudi čas za načrtovanje kariere

Nekateri bodo ta čas izkoristili tudi za načrtovanje svoje kariere, so še dodali in spomnili na temu namenjeno orodje eSvetovanje, ki je brezplačno na voljo na spletni strani zavoda. Pomembno je, da tudi v teh razmerah ostanemo aktivirani, tudi miselno aktivni, poudarja Kraljičeva, da rastemo in razvijamo sebe tako zasebno kot za boljše delovanje v službenem okolju, ko se vrnemo na delo. »Morda se bo zgodilo, da bo treba poprijeti za delo v novi službi, v novem delovnem okolju, z novimi sodelavci. Bolj ko bomo opremljeni z novimi znanji in bolj ko bomo ohranili pozitivno naravnanost, boljši ponoven lastni zagon lahko pričakujemo,« je poudarila.



Marsikdo lahko išče zgled pri svojih otrocih ali študentih, ki opravljajo svoje obveznosti na daljavo, »morda bodo nekateri odrasli tudi s pomočjo svojih otrok dopolnili svoje digitalne kompetence ter se laže in hitreje odločali tudi za pridobivanje novega znanja, ki ga ponujajo spletne učilnice, tečaji, webinarji, spletne konference, kanal ​youtube … Priložnost za medgeneracijsko izmenjavo znanj je v teh okoliščinah res velika,« je poudarila Kraljičeva. V teh dneh številni ponudniki omogočajo brezplačen dostop do vsebin, ki so sicer pogosto plačljive, vedno pa je na voljo tudi veliko brezplačnih.



Prav digitalna pismenost je ena od kompetenc, ki jih že zdaj zahteva večji del delovnih mest. V prihodnje jih bo samo še več in zaposleni v Sloveniji imamo na tem področju še veliko priložnosti za izboljšanje. Druge veščine, ki jih delodajalci iščejo, pa so po navedbah Trenkwalderja: aktivno reševanje težav, sprejemanje izzivov in spoprijemanje z njimi, kreativnost in inovativnost, kritično razmišljanje in sprejemanje odločitev, socialna inteligenca in sprejemanje različnih kultur.
 

Sodelavci ostajajo povezani

Podjetja smo vprašali, ali so zaposlenim, ki doma čakajo na delo zaradi zmanjšanja obsega dela, predlagali, da del časa namenijo izboljševanju kompetenc. Zakon o delovnih razmerjih omogoča, da delodajalci to storijo, vendar pa v trenutnih razmerah to verjetno ne velja. Pojasnila o tem nam z ministrstva za delo do zaključka redakcije ni uspelo dobiti.



Na naša vprašanja so odgovorili v NLB, kjer je odločbo o čakanju na delo doma prejela četrtina zaposlenih, in sicer tisti, ki sodijo v skupino zdravstveno bolj ogroženih, ki morajo poskrbeti za varstvo otrok, in tisti, ki se jim je zaradi objektivnih okoliščin zmanjšal obseg dela. Zadnjo skupino so razdelili na dva dela, vsaka dela od doma 14 dni, 14 dni je na čakanju.

»Zaposlenim, ki doma čakajo na delo, smo svetovali, da se predvsem posvetijo družinam, seveda pa jih spodbujamo, da izpopolnijo svoje znanje in spretnosti. Na voljo imajo številna e-izobraževanja, za katera skrbi naš izobraževalni center, tako strokovna (torej povsem bančna) kot bolj splošna (na primer, kako učinkovito komunicirati),« so sporočili iz banke.



V družbi Hit je odločbo o čakanju na delo prejela glavnina od nekaj več kot 1700 zaposlenih, nekateri koristijo viške ur in lanske dopuste. Vse igralnice in hotele so namreč do nadaljnjega zaprli. Pomembno se jim zdi, da so tudi v tem času zaposleni povezani in da ohranjajo stik z gosti, zato so pripravili kampanjo #ostanimopovezani.

»Zaposleni prispevajo ideje, nasvete in namige za kakovostno preživljanje teh dni, ki jih nato uredimo in jih v slovenščini, italijanščini in nemščini delimo na profilih družbenih omrežij Hitovih igralniško-zabaviščnih centrov z največ sledilci,« je povedala Hitova predstavnica za odnose z javnostmi Lavra Peršolja Jakončič.