Da mladi s posebnimi potrebami po koncu šolanja ne bi obtičali doma

Projekt Prehod mladih bo povečal socialno vključenost, mlade opolnomočil za trg dela in jim pomagal poiskati zaposlitev.
Objavljeno
09. november 2018 19.29
Posodobljeno
09. november 2018 19.29
Mlade s posebnimi potrebami je treba začeti poklicno usmerjati in jim pomagati že v zadnjih letnikih šolanja. FOTO Shutterstock
Med invalidi, ki na splošno težko najdejo ustrezno zaposlitev, so razlike. Ne le glede na vrsto in stopnjo njihove prikrajšanosti, ampak tudi glede na starost. Že na oko so poznavalci te problematike zaznali, da se mladi invalidi oziroma mladi ljudje s posebnimi potrebami po koncu šolanja nekje »izgubijo«, le redki si najdejo službo. Analiza, ki jo je opravilo združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije (ZIZRS), je to potrdila.


Mlade je treba pripraviti


»Veliko mladih s posebnimi potrebami po zaključku šolanja ostane doma,« pravi Maja Zovko Stele, pri združenju koordinatorica projekta Prehod mladih za zahodno Slovenijo. »Nekateri se prijavijo v evidenco zavoda za zaposlovanje, drugi se vključijo v proces zaposlitvene rehabilitacije, le redki se zaposlijo. Med brezposelnostjo pa izgubijo temeljne sposobnosti za zaposljivost, kot so strokovno znanje, delovne navade, samozavest.« Že na splošno je za mlade prehod iz šole v zaposlitev težak, tistim s posebnimi potrebami pa se pridružijo še druge, pogosto duševne težave.

Izkušnje iz EU učijo, da je treba omenjeno skupino mladih na prehod v zaposlitev pripraviti že med šolanjem in jim biti v oporo, dokler se na delovnem mestu ne ustalijo. Tega pri nas manjka – element, ki bi povezoval šolski sistem in zaposlovanje, ki bi deloval preventivno in preprečil omenjene vrzeli. Odgovor je pilotni projekt Razvoj in izvajanje prehoda mladih s posebnimi potrebami na trg dela, krajše Prehod mladih. Sofinancirata ga država in evropski socialni sklad, poteka po vsej Sloveniji od letos do leta 2021, vanj pa naj bi vključili 2100 mladih s posebnimi potrebami. Koordinira ga ZIZRS, izvajajo pa14 koncesionarjev.


Komu vse je namenjen projekt


Kot pojasnjuje Zovko Steletova, se v projekt lahko vključijo mladi do 29. leta starosti, ki imajo status otroka s posebnimi potrebami po zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami: z motnjo v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, z govorno-jezikovno motnjo, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni, z avtistično, čustveno in vedenjsko motnjo. Izvzeta je le skupina mladih z ugotovljenim primanjkljajem na posameznih področjih učenja, saj predvidevajo, da ti ne bodo imeli tako izrazitih težav pri vključevanju na delo, če bodo ustrezno usmerjeni.

In kako je to videti v praksi? Maja Zovko Stele: »Projekt smo začeli izvajati januarja letos. Naši strokovno usposobljeni timi, ki imajo izkušnje pri delu z osebami s posebnimi potrebami, delujejo na večini šol v Sloveniji, radi pa bi pokrili prav vse. Pridemo torej v zaključne razrede osnovnih ali srednjih šol ter višjih šol in fakultet, prav tako poskušamo doseči mlade, ki niso več v šoli. O naših namerah obvestimo vodstvo šole, svetovalno službo, organiziramo sestanek, na katerem otroke s posebnimi potrebami in njihove starše seznanimo s projektom in jim predlagamo vključitev. Ta je brezplačna in prostovoljna. Če se zanjo odločijo, za vsakega posameznika najprej naredimo individualni načrt prehoda, ocenimo njegove sposobnosti, njegove šibke točke in njegove želje. Na podlagi načrta, ki se sproti lahko spreminja in prilagaja novim okoliščinam, delamo z mlado osebo od šest mesecev do dve leti, jo motiviramo, opolnomočimo in spremljamo. Če na primer želi delati v računalniškem podjetju, preverimo osnovna računalniška znanja, če je treba, se povežemo s šolo, poiščemo dodatne tečaje. V glavnem poteka delo individualno, od mladostnika je odvisno, kako pogosto se sestanemo, večinoma pa je to enkrat na 14 dni.«


Vez s potencialnim delodajalcem


Izvajalci projekta ves čas sodelujejo tako s strokovnimi delavci timov za zaposlitveno rehabilitacijo kot tudi s svetovalci in sodelavci na šolah ali drugih organizacijah, ki jih obiskujejo mladi s posebnimi potrebami, pri mladoletnikih pa vključujejo tudi starše ali skrbnike.
Mladi invalidi med brezposelnostjo izgubljajo strokovno znanje, delovne navade, samozavest.

Naslednja faza je iskanje zaposlitve, pri čemer projektni partnerji uporabljajo svojo mrežo delodajalcev, ki že zdaj usposabljajo in zaposlujejo invalide. Glede na želje in potrebe mlade osebe pa iščejo tudi druge zaposlitvene možnosti. Skupaj poiščejo želenega delodajalca, mu predstavijo mladostnikove želje, njegov načrt vključitve in nenazadnje prednosti za podjetje, če zaposli invalidno osebo, morebitne subvencije. Mladi pogosto potrebujejo tudi pomoč pri opravljanju šolske prakse, posebno tisti, ki so težje ovirani; takrat poskušajo poiskati primerna dela. Po drugi strani pa svetujejo tudi delodajalcu, ki ne ve, kako delati s tako osebo, kako se ji prilagajati.

V projekt je trenutno vključenih od 400 do 500 mladih. Rezultatov – dokončnih izhodov iz projekta – še ni veliko, zaposlitev je bilo za zdaj še zelo malo, ker se je šele dobro začel. Če se bo izkazal za uspešnega, bodo to storitev uvrstili med obstoječe storitve zaposlitvene rehabilitacije.