Delavci si na spletu lahko dovolijo vse

Pri objavah na družbenih omrežjih slovenska zakonodaja ščiti zasebnost delavca.
Objavljeno
11. april 2018 19.53
Posodobljeno
11. april 2018 20.18
Podjetja v Sloveniji, tudi velika, ki zaposlujejo več tisoč delavcev, imajo zelo redko interne pravilnike obnašanja. Spišejo jih šele, ko zaznajo težave.
Če na facebooku ali twitterju objavite, da je vaš nadrejeni obseden z nadzorom in ves čas le preži na vaše napake, eden od vaših sodelavcev pa je njegov ponižni sluga, ki po njegovem naročilu vohuni za vami, ali vas lahko takšen zapis stane službe?

Za začetek, če ste kolikor toliko pametni, boste prej poskrbeli, da bo takšne objave na spletnih družbenih medijih lahko videl le krog izbranih prijateljev. Vsebinsko pa je na vprašanje te vrste težko odgovoriti, saj ni jasne definicije oziroma razmejitve, katera objava bi lahko štela za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in katera ne, pravi Martin Šafar iz odvetniške družbe Šafar in partnerji.

Tožbe zaradi blatenja delodajalcev redke

To področje ureja 37. člen zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.

Žaljive objave o delodajalcu na družbenih medijih lahko po besedah Šafarja uvrstimo pod ta člen. Katere objave so žaljive, pa je odvisno od konteksta. Po izkušnjah njihove odvetniške pisarne sodišče objavo presoja v kontekstu medija, prek katerega je bila podana, na kaj se odziva, proti komu je usmerjena - »poslovodna oseba ali direktor je gotovo dolžan prenesti nekoliko več že zaradi svoje funkcije« -, ali gre za odziv na neko drugo provokacijo ... Presoja sodišča, ali gre za kršitev, in če gre, kakšen ukrep je primeren, je res težka, povzema Šafar.

Tožbe, ki jih delodajalci sprožijo proti zaposlenim zaradi blatenja prek družbenih omrežij, so v Sloveniji razmeroma redke. Deloma zato, ker se uporabniki družbenih omrežij ne želijo pretirano izpostavljati, razen če so skriti za anonimnostjo; večina zaposlenih pri nas niti nima ločenega kariernega in zasebnega profila. Nekoliko pa tudi zaradi zakonodaje, ki ščiti delavca in ne posega v njegovo zasebnost, meni Šafar.

Zasebnost celo nekoliko
preveč sveta

V državah, kot so ZDA, Velika Britanija in Nemčija, je stanje povsem drugačno. V ZDA velja, da če stališče delavca ni skladno s politiko podjetja, je to že lahko razlog za odpoved. Za zadnji odmeven primer je poskrbel Google, ko je lani odpustil programskega inženirja, ker je z objavami na službeni spletni pošti kršil kodeks obnašanja. James Damore je v elektronski pošti kritiziral Googlove programe za povečanje kulturne raznolikosti, ki so na voljo zgolj zaposlenim določene rase in spola, Googlu pa je uspelo dokazati, da je odpoved delovnega razmerja zaradi kršitve kodeksa zakonita.

Pri nas se kaj takšnega nikakor ne bi moglo zgoditi, ker je zasebnost bolje varovana. Šafar meni, da celo nekoliko preveč. »Čeprav delavec stori kaznivo dejanje skoraj v službeni uniformi, pet minut po delovnem času, bi kakšna sodišča ali sodnik znala odločiti, da ne gre za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Dejstvo pa je, da škodo delodajalcu lahko povzročiš tudi v zasebnem času, prek zasebnega uporabniškega računa. Vsak posameznik ves čas nastopa tudi kot delavec neke družbe, še posebej če piše o tej družbi, nosi njeno uniformo in uporablja službeni naslov.«

Po drugi strani si nihče od nas ne želi razvoja dogodkov v smeri ZDA, kjer je socialna aktivnost nadvse zaželena, a lahko že en napačen tvit uniči poslovno (in zasebno) življenje, dodaja Šafar.

Pravilniki medijskega obnašanja še eksotika

Podjetja v Sloveniji, tudi velika, ki zaposlujejo več tisoč delavcev, imajo zelo redko interne pravilnike obnašanja. Spišejo jih šele, ko zaznajo težave. Te se pogosteje nanašajo na osebno žaljenje in fizične obračune, in ko podjetja oblikujejo pravilnike, vanje umestijo tudi pravila medijskega obnašanja, predvsem pa varovanje poslovnih skrivnosti.

Sankcije imajo širok razpon: od tega, da te nadrejeni okara, prek pisnega opozorila pred redno odpovedjo delovnega razmerja do izredne odpovedi, če so zapisi tako žaljivi, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče zaradi porušenega zaupanja. Odvisne so tudi od tega, kakšen poklic oziroma delo opravljaš.

Posebna previdnost pri objavljanju mnenj na družbenih omrežjih velja v poklicih, kjer je osebnost človeka tesno povezana s poklicem, ki ga opravlja: pri odvetnikih, psihiatrih, zdravnikih, novinarjih, in pri poklicih, kjer zasebno mnenje ni zaželeno. Sem spadajo javni uslužbenci na nekaterih položajih in sodniki, ki si z neprimernimi izjavami na zasebnih profilih lahko zapravijo kredibilnost.