Dolgotrajno izmensko delo vodi v številne bolezni

Lani je bila podeljena Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo za ugotovitev, da je usklajenost notranjega, cirkadianega ritma z dnevom in nočjo bistvena za zdravje. Zakaj je tako zelo pomembno, da človek spi ponoči?

V možganih imamo notranjo biološko uro –suprakiazmalno jedro – ki regulira gene za proizvajanje proteinov in drugih cirkadianih procesov, povezanih s 24-urnim izmenjevanjem svetlobe in teme. To je primarni fiziološki mehanizem, razvit skozi milijone let, ki zahteva, da spimo ponoči. Nočnega spanja ne more nadomestiti spanje čez dan. Če cirkadiane procese porušimo –in porušimo jih tako, da ponoči ne spimo –zamaknemo proizvodnjo nekaterih proteinov, s tem pa porušimo druge notranje ritme: ritem spanja in budnosti, telesne temperature, izločanje hormonov, kot sta kortizol in melatonin, delitev celic. Če so ti mehanizmi porušeni dalj časa, lahko vodi to človeka v bolezen. Nobelova nagrada je zelo aktualna, ker vse več ljudi dela ponoči in v izmenah: v Evropi že več kot desetina, v Ameriki četrtina. In to za človeka ni dobro.

Kakšne so posledice izmenskega dela za zdravje?

Nočno delo uvrščamo v eno od 100 kategorij motenj spanja. Zaradi porušenega spanja in budnosti je po mednarodni klasifikaciji uvrščeno med cirkadiane motnje. Zaradi motenj spanja se nam poviša stresni hormon kortizol in zmanjša hormon melatonin. Motnje spanja so dejavnik tveganja za kardiovaskularne bolezni, kot sta možganska kap in srčni infarkt, in presnovne bolezni, kot je diabetes.

Številne raziskave so potrdile, da pomeni dolgoletno izmensko ali nočno delo povečano tveganje za karcinom dojke, debelega črevesa in raka prostate. Najnovejše, lansko spoznanje je, da se nam ponoči iz možganov izločajo nevrodegenerativne substance, ki se nalagajo v možganih. Če ponoči ne spimo, vodi to v demenco. Torej: ponoči moramo dobro spati.

Pred časom ste izvedli raziskavo, kaj pomeni, če ljudje eno samo noč ne spijo. Kaj se jim je dogajalo?

Nikjer po svetu etične komisije ne odobrijo daljših tovrstnih poskusov. A že v eni sami noči brez spanja je izločanje hormonov drugačno, reakcije so počasnejše, poruši se fina motorika, poslabšata se miselna sposobnost in spomin. Človek reagira enako, kot da bi imel v krvi gram alkohola na liter krvi.

Če bi imel toliko alkohola, ne bi smel voziti avtomobila. Za strojem, kot pilot, kot policist ali v bolnišnici pa lahko dela?

... in se pelje po nočnem delu iz službe domov, kar je zanj in za druge zelo nevarno.

Kaj pa, če nekdo ne spi dalj časa, kot je bil to primer ameriškega študenta, ki ni spal zaporedoma enajst dni in noči?

To je bilo že leta 1968 in je edini znani primer tako dolgega nadzorovanega nespanja. Hotel je postaviti svetovni rekord. Takoj so prišli somnologi in ga ves čas opazovali in merili. Imel je hude težave z razpoloženjem, s koncentracijo, s spominom, s paranojo, dobil je halucinacije –privide in prisluhe. Ko se je nato dobro naspal, so težave izzvenele. Pri človeku še daljšega nespanja niso opazovali. Vemo pa, da so miške in podgane, na katerih so preizkušali pomanjkanje spanja, zelo hitro umrle. Postale so namreč tako imunsko slabotne, kar je vodilo v okužbe in posledično v smrt.

Znan je podatek, da se več kot 20 odstotkov vseh prometnih nesreč zgodi zaradi zaspanosti. Tudi nekaterim velikim nesrečam je botrovala zaspanost ...

Res je, nesreča v jedrski elektrarni Černobil je bila tudi posledica tega, da so delavci na reaktorju delali v nočni izmeni, bili neprespani in je prišlo do človeške napake. Katastrofa s tankerjem na Aljaski je bila posledica neprespane posadke. Ko je pred dvema letoma strmoglavilo letalo v Moskvi, so najprej mislili, da je šlo za terorističen napad, potem pa se je izkazalo, da je bil pilot neprespan. Predvsem nizkocenovni prevozniki izkoriščajo posadke tako, da delajo prek dovoljenega časa. Pred leti je v ZDA zaspal kontrolor letenja in manjša letala v tisti regiji niso mogla pristajati. Sprva so valili odgovornost na kontrolorja, a so se kontrolorji združili in uprli. Povedali so, da jih je premalo in morajo zato preveč delati. Po tistem so spremenili zakon: določili so, koliko kontrolorjev mora biti, da jih je dovolj tudi za čas dopusta ali bolniških.

So sprejeli kje ukrepe proti neprespanosti?

V ZDA se problema neprespanosti zelo zavedajo in lani so v kar nekaj ameriških zveznih državah spremenili zakon, tako da za voznike tovornih vozil ni pomembno samo, koliko počivajo, ampak tudi, kdaj počivajo. Nekatera ameriška letalska podjetja sestavljajo individualne urnike za pilote in osebje na letalih tako, da nimajo po dolgem letenju samo počitka, ampak da se dolžina počitka preračuna tako, da lahko spijo ponoči. Ti delodajalci se bojijo napak in velike škode, ki bi nastala. Zavedajo se tudi, da bo dolgoročno to vplivalo na boljšo kakovost osebja. Številni drugi delodajalci pa se ne menijo za spanje delavcev. Vedno me skrbi, ko tudi slovenski delodajalci objavijo, da so odprli nova delovna mesta za nočno delo. Ljudje v tisti regiji se bodo seveda prijavili in dobili delo, a kaj to pomeni za njihovo zdravje, je pa nekaj drugega.

Na Danskem so že leta 2008 izplačali 40 medicinskim sestram, ki so dobile raka dojke, odškodnino. Kako gledamo pri nas na to?

Številne raziskave so pokazale in Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 2007 potrdila, da je več kot 20-letno turnusno delo pri ženskah povezano s povečano pojavnostjo karcinoma dojke. V nekaterih državah je to že priznano kot poklicna bolezen za tiste ženske, ki niso imele drugih faktorjev tveganja. Pri nas o tem še ni govora. A tudi na Danskem se, žal, varovanje delavcev poslabšuje. Po drugi strani je v ZDA dovoljeno dajati zaposlenim za nočno delo spodbujevalce budnosti, čez dan pa uspavala. V evropski zvezi za motnje spanja smo do tega absolutno zadržani, v Evropi to ni dovoljeno, saj lahko vodi v bolezen.

Obstajajo domače raziskave o nočnem delu?

Večjih raziskav ni. Kolegica specialistka medicine dela in športa pa je naredila študijo v podjetju za javni prevoz v enem velikem slovenskem mestu. Ljudje, ki delajo tam v turnusnem delu, imajo hude motnje spanja. Dobili smo tretjino takih, ki ne bi smeli voziti, pri čemer so bili vsi ti poklicni vozniki, bili so tudi zdravniško pregledani za poklicne voznike. Bojim se, da je podobnih primerov zelo veliko.

Pred dvema letoma je Slovenija morala sprejeti evropsko priporočilo, po katerem se je spremenil pravilnik za voznike motornih vozil, in zdaj tisti, ki imajo motnje dihanja v spanju in so čez dan zato čezmerno zaspani, niso primerni za vožnjo vozil ne podnevi ne ponoči. Somnologi smo že leta vedeli, da je tako, a je Slovenija sprejela ta zakon šele, ko jo je Evropa prisilila. Zakaj? Živimo v globalnem svetu, vozimo čez vso Evropo in Evropa želi, da so vozniki varni, da ne povzročajo nesreč in da se nevarne voznike izloči iz prometa. Pri nas pa smo uvedli vprašalnike, po katerih sprašujejo specialisti medicine dela prometa in športa voznike o spanju pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja pri 18 letih.

Vemo, da teh bolezni pri 18 letih še ni, pač pa so kasneje. Vozniško dovoljenje velja do 70. ali 80. leta, vmes pa nobenega zdravniškega pregleda več. Osebni zdravniki vsega tega ne zmorejo. Zdaj poskušamo uvesti triažo v referenčnih ambulantah, da bi tam spraševali ljudi o motnjah spanja. Ne želimo preprečiti, da bi ljudje ponoči delali ali vozili, želimo jih pozdraviti in jih vrniti na delo, ko ne bodo nevarni zase in za druge.

Ponoči delajo tudi policisti, ki so oboroženi. Kakšne so izkušnje z njihovo zaspanostjo?

Bilo je že nekaj primerov, ko so se zgodile pri nočnem delu hude stvari.

Kakšne?

Ko je policist ponoči uporabil orožje, ko je grozil, ko se je bal samega sebe, kaj bi lahko naredil s pištolo. Po incidentih smo v sodelovanju z medicino dela in športa preusmerili take osebe na novo dnevno delo. Imamo tudi bolezni, ki se dogajajo v spanju. Ljudje so ponoči motorično aktivni, se ne zavedajo, kaj počno. Če takega človeka damo v nočno delo, se bo to pojavljalo med delom. Tega se zavedajo v Švici, kjer pred sprejemom v vojsko opravijo pri vseh kandidatih nočno snemanje spanja, da izključijo motnje spanja. Ljudje, ki imajo katero od motenj spanja, niso primerni za nočno delo, torej v Švici niso primerni za vojsko.

Pod enak drobnogled bi lahko vzeli zdravstvo, kjer mora ravno tako na tisoče ljudi delati v izmenah ...

Absolutno. Na Stanfordski univerzi v ZDA so že pred mnogimi leti ugotovili, da zdravnik v dežurstvu, ko ga zbudijo, ne odgovori enako, kot bi odgovoril čez dan. Povedali so, da mora zdravnik telefon, ki ga zbudi, odložiti, poklicati nazaj in šele takrat odgovoriti na vprašanje. Ker včasih lahko v polspanju odgovorimo čisto samodejno, nezavedno. Naši možgani potrebujejo za preklop iz spanja v budnost nekaj časa, če je to sredi noči, je ta preklop lahko bistveno daljši. Tudi v UKC smo že pred nekaj časa napisali priporočila za nočno delo, a tistega nihče ni upošteval, so se kar izgubila.

Zdravniška zbornica je v raziskavi ugotovila, da zdravnice v Sloveniji umirajo 10 do 14 let prej kot v povprečju Slovenke, ki opravljajo druge poklice. Je to povezano neposredno z nočnim delom?

Lahko je, a v tej študiji ni bilo posebej opazovano, koliko so zdravnice delale ponoči. Najbrž je več faktorjev za zgodnejše umiranje, eden je zanesljivo tudi pomanjkanje spanja.

Nočnemu delu se povsod ne da izogniti. Bi morali razglasiti v Sloveniji nočno delo za poklicno bolezen?

Potreben je pozitiven pristop. Pred nočnim delom bi morali testirati ljudi. Glede svojega cirkadianega ritma se razlikujemo: nekateri so nočni tipi, sami po sebi postanejo zaspani kasneje, zjutraj pa težko zgodaj vstanejo. Ti so primernejši za delo ponoči. Drugi so jutranji tipi, zgodaj gredo spat in se zgodaj zbudijo. Ti absolutno niso primerni za nočno delo. Tudi taki, ki imajo katero od motenj spanja, niso primerni. Medicina dela in športa bi morala v tem smislu razširiti vprašalnike pred zaposlitvijo. Paziti bi bilo treba, kakšne izmene določimo posamezniku in v kakšnem ritmu. Bistveno je, da si sledijo izmene v vrstnem redu urnega kazalca: jutranja, popoldanska, nočna.

Marsikatero naše podjetje uporablja obrnjen vrstni red, kar povzroča zaposlenim hude fiziološke težave. Zavedati se je treba problema vožnje po dežurstvu domov. Voziti se po nočnem delu 50 kilometrov je zares nevarno. Morali bi uporabljati javni promet. Pomembna je tudi preventiva. V tujini nosijo ob delu ponoči modra očala kot preventivno sredstvo, da ostanejo med delom lažje budni. Tudi prostori so osvetljeni ponoči z modro, čez dan z oranžno svetlobo. Pri nas zavedanja o tem še ni. Ljudje radi vzamejo nočno delo, ker je bolje plačano. A malo višja plača ne more odtehtati škode za zdravje.

Nekateri ne delajo ponoči, a ravno tako ne spijo, pač pa »dežurajo « dolgo v noč pred TV-ekrani in računalniki. Kako to vpliva?

Slabo. Niso toliko škodljivi računalniški in televizijski ekrani, ker so oddaljeni od nas. Najslabše vplivajo pametni telefoni in tablice, posebno ko jih uporabljamo v postelji. Modra svetloba, ki seva iz telefona, vpliva na našo notranjo biološko uro in zakasni izločanje melatonina. Torej bomo zaspali pozneje, slabše spali in imeli težave s prebujanjem. Najbolj ogroženi so mladostniki, ki ne znajo izključiti socialnih omrežij, hočejo biti dostopni tudi ponoči in imajo zato težave v šoli. Problem se najbolj kaže v ZDA. Ugotovili so, da je delovanje otrok v šoli bistveno slabše, kot je bilo nekoč. Na to temo je bilo opravljenih veliko študij: otroci imajo zaradi čezmerne uporabe pametnih telefonov slabše miselne zmožnosti.

Koliko telefona in tablice škoduje?

Splošno pravilo je: ne uporabljajte telefonov in tablic v postelji oziroma ne jih uporabljati vsaj dve uri pred želeno uro spanja. Če nameravamo oditi spat ob enajstih, je treba telefon ugasniti ob devetih.

Stara modrost pravi, da je treba iti spat pred polnočjo. Še velja?

Seveda, to je zaradi cirkadianega ritma. Dobro, globoko spimo, ko je najnižja telesna temperatura. To je pred polnočjo. Nato nam telesna temperatura narašča. Če gremo spat kasneje, ko se telesna temperatura že viša, ne bomo imeli globokega spanja. Kakovost spanja ne bo enaka. Spanje ponoči je pomembno za dobro delovanje čez dan in na starost. Poskrbeti moramo, da se bomo dobro naspali.